VOJNA UMA

Po Saševi smrti, razrešitvi z mesta voditelja dnevnika in novi vojni na Bližnjem vzhodu udarci ne pojenjajo. Mentalno načet se skušam držati nad gladino, da se ne bi znova znašel ujet v popolno psihično in fizično izčrpanost, ki me je sredi poletja povsem sesula. No, prihaja tudi uradni konec indijanskega poletja, ko bo (končno) zapihalo malo hladneje, jesen bo vendarle prestopila meje naše države. Tako je tudi prav, prehitro ne smemo obupati nad klavrnimi napovedmi podnebnih aktivistov, češ da smo svet že zafurali. Imajo prav, ampak neprestano se vrteti v črnogledosti jutrišnjega dne, te ne pripelje prav daleč še posebej ko veš, da nam je čas na tem planetu skrbno odmerjen.

Veseli me, da smo glede na aktualno vojno stanje v Izraelu, znova napolnili dvorano ob ogledu mojega dokumentarnega prvenca. Počaščen sem, da je bil film Med, mleko in nemir izbran v sklopu programa Evropskih dnevov judovske kulture v Mariboru. Po ogledu dokumentarca je v Sodnem stolpu potekala še kratka debata, ki jo je vodila kolegica Valentina Plaskan. Provokatorjem skrajnega roba političnih provinienc nismo pustili, da bi nas motili. Prijetnemu Mariboru je sledil Zagreb, kjer sem službeno pokrival konferenco verskih in političnih voditeljev, ter obiskal koncentracijsko taborišče Jesenovac. Pieteta človeka umiri, vendar naposled bolečina v srcu zaboli.