Napovedane so nove nevihte, a še ni znano, kakšno škodo je povzročilo zadnje neurje z močnim vetrom in točo, ki je minuli četrtek prekinilo žetev pšenice. »V delu Pomurja je najbolj prizadelo pšenico, koruzo, oljne buče in sojo. Po prvih podatkih, ki še niso dokončni, je poškodovanih najmanj dva tisoč hektarjev. Poljščin so bile v občutljivi fazi, zato je škoda velika. Škoda je tudi pri sončnicah, vrtninah in trajnih nasadih,« je za STA povedal Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Toča poleg nizke odkupne cene pšenice dodaten udarec za poljedelce
Po Ferenčakovi oceni so kmetje v Pomurju do neurja poželi polovico pšeničnih polj. »Neurje s točo je dodaten udarec za poljedelce, ki jih že tako skrbi vdor poceni ukrajinske pšenice na naš trg in da bodo pšenico prodajali z izgubo, saj odkupna cena ob žetvi znaša od 165 do 220 evrov na tono. Odkupna cena ne pokrije pridelovalnih stroškov pšenice, ki po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije znašajo 285 evrov na tono. Za povrh je še toča močno poškodovala strna žita, zato bo skupen pridelek pšenice še manjši in slabše kakovosti, kot smo pričakovali na začetku žetve pred 10 dnevi,« pravi Branko Virag, direktor za področje poljedelstva v Panviti in predsednik Združenja kmetijskih podjetij, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Ponekod uničenih 80 odstotkov pšenice
Spomnimo, da so ječmen že poželi, pridelek je bil desetino manjši od pričakovanega. Nekaj podobnega so pričakovali tudi pri pšenici, trenutna slika pa je še slabša.
Letos pšenica v Sloveniji raste na dobrih 27 tisoč hektarjih, največja pridelovalka pa je Panvita s 1.250 hektarji pšenice. »Zaradi toče smo morali žetev prekiniti za dva dni. Na najbolj poškodovanih njivah smo izgubili od 80 do 90 odstotkov pridelka in tam bomo poželi le desetino do petino pričakovane pšenice na hektar,« dodaja Virag.
Tudi kakovost pšenice je slabša. Najbolj kakovostna je krušna pšenica, manj kakovostna pa je krmna pšenica. Cena je sorazmerna s kakovostjo – krušna pšenica je dražja od krmne. »Letos bo manj krušne pšenice kot lani,« še pravi Branko Virag.
Če bi pridelali pol tone žit več na hektar, bi samooskrbo z žiti povečali za 15 odstotkov
Uresničuje se njegova napoved z lanske Žitne konference, da bo letos na slovenskih njivah zraslo manj žita. Pri pridelavi žita so nujna večja vlaganja v prilagajanje podnebnim spremembam in pridobivanje znanja, da bi povečali pridelek na hektar. Povprečen kmet pridela od 5,3 do 5,5 tone pšenice na hektar in to se že že več kot 10 let ne izboljšuje. Kmetijska podjetja sicer pridelajo več, v Panviti so zadovoljni s sedmimi tonami pšenice na hektar. A vsi pridelovalci bi moral hektarski donos še povečati. »Če bi pridelali pol tone več pšenice na hektar, bi stopnjo samooskrbe s pšenico dvignili za 10 do 15 odstotkov. Če bi tudi drugih žit pridelali pol tone več na hektar, bi dobili dodatnih 50 tisoč ton žita, s tem pa 15 odstotkov višjo stopnjo samooskrbe z žiti. Brez strategije in denarne podpore države v obliki ukrepa za proizvodno vezano plačilo za žita to ni izvedljivo,« še pravi Branko Virag.
Država spodbuja kmetijska zavarovanja
Panvita in drugi velik pridelovalci sicer imajo vse njive s pšenico zavarovane proti toči, vsi kmetje pa ne. Kmetijsko ministrstvo je v zadnjem času – po zvišanju sofinanciranja zavarovalne premije s 55 na 60 odstotkov - večkrat nakazalo, da za vremenske rizike, proti katerim so na voljo kmetijska zavarovanja, kmetom ne bo več ponudilo državne pomoči.
Kmetje zdaj pšenico prodajajo z izgubo
Spomnimo, da so kmetje že pred žetvijo opozarjali, da bodo letos pri pšenici imeli 400 evrov izgube ali več na hektar zaradi nizke odkupne cene in manjšega pridelka. Že konec junija so v Sindikatu kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in Zadružni zvezi Slovenije pozvali kmetijsko ministrstvo, naj kmetom izplača razliko med proizvodnimi stroški in odkupno ceno pšenice. Ker nižjo odkupno ceno povezujejo s poceni ukrajinsko pšenico in moko, ki se, kot smo že pisali, pojavljata tudi na slovenskem trgu, so od kmetijskega ministrstva zahtevali tudi, naj omeji uvoz žit ter mlevskih izdelkov iz Ukrajine oziroma ukrajinskega porekla.
