Olimpijske sanje so in bodo dovoljene
Olimpijsko odštevanje se je začelo že pred časom. Za nekatere kar po zaključku iger v Tokiu, kjer so jih zaradi pandemije novega koronavirusa izpeljali z zamikom. Poletna različica iger leta 2021 je bila za slovensko zastopstvo ena najuspešnejših, vsaj kar zadeva zlata odličja. Na olimpijski prestol so se povzpeli cestni kolesar Primož Roglič, kanuist na divjih vodah Benjamin Savšek in športna plezalka Janja Garnbret, ki bo gotovo kandidirala za ubranitev naslova v Parizu, kjer se bo zastor nad enim največjih - ne le športnih - dogodkov v letu 2024 dvignil 26. julija.
Dotlej je še kar nekaj časa tudi za izpolnitev olimpijskih norm, pri čemer je pot do pariške vozovnice za kandidate bolj ali manj zapletena, z različnim številom priložnosti v lovu na zastavljeni cilj. Dejstvo je, da bo za nekatere olimpijce ob zaostreni (mednarodni) konkurenci in visoko postavljenih rezultatskih letvicah lep uspeh že sodelovati v Parizu. Olimpijske sanje se razlikujejo in prav je tako. Resda se bodo na koncu seštevale in slavile medalje, a včasih velja osvežiti tudi olimpijski duh, še posebej v časih, ko se svet vrti okoli tekmovalnosti in zmag za vsako ceno na številnih področjih, ki so precej bolj usodna kot šport.
Športniki iz izkušenj neradi prehitevajo dogodke. Najprej je treba skočiti in potem reči hop. Takšno je tudi vodilo rokometašev, ki nocoj začenjajo kvalifikacijski turnir za olimpijske igre.
Je pa res, da nas uspehi slovenskih športnikov, ki jih tudi med Tokiom in Parizom ni (bilo) malo, navdajajo s ponosom in z upanjem. Upravičeno. Športniki na dogodkih, kot so olimpijske igre, zastopajo državo, skrbijo za povezanost in pripadnost na nacionalni ravni. Navsezadnje se poistovetimo in podoživljamo njihovo pot na olimp. Tako bo tudi čez dobre štiri mesece, ko bo Slovenija znova imela močne adute, ki bodo predvidoma krojili vrh v posameznih disciplinah. V olimpijskem ognju bosta predvidoma tudi vroči primorski železi, kajtar Toni Vodišek in judoistka Andreja Leški. Če bi v Parizu še skovala medalji ... A pustimo času čas.
Športniki iz izkušenj neradi prehitevajo dogodke. Najprej je treba skočiti in potem reči hop. Takšno je tudi vodilo rokometašev, ki nocoj začenjajo kvalifikacijski turnir za olimpijske igre. Do začetka poletja jim bodo sledili še rokometašice, odbojkarji in košarkarji z večjimi ali manjšimi možnostmi za preboj v Pariz. Že da so štiri ekipe prišle v zadnje olimpijsko sito, je nekaj posebnega. Od prvih iger pod slovensko zastavo leta 1992 v Barceloni so si namreč olimpijski nastop priborila le štiri moštva.
Trikrat je uspelo rokometašem. nazadnje pa košarkarjem, ki jih je v Tokiu en koš ločil od zgodovinske olimpijske medalje. Za vse s pariškimi vozovnicami torej velja: sanje so dovoljene.