Kot so zapisali, je predlog sprememb zakona očitno obšel ministrstvo za obrambo, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in slovensko zunanjo strokovno javnost, saj ga v postopek vlagajo poslanci le dveh parlamentarnih strank. Takšnemu predlogu na katedri za obramboslovje nasprotujejo in poudarjajo, da so oblikovali in akreditirali specialistični program študija obramboslovja, ki so ga končale številne vojaške osebe, trenutno pa je po večletnem usklajevanju v sklepni fazi sprejemanja nov program izobraževanja častnikov, po katerem naj bi določene fakultete akreditirale izbrane vojaške predmete, od tega tri na njihovi fakulteti.

Opozorilo: Predlog vojaško izobraževanje zapira pred javnostjo

Predlog sprememb zakona o visokem šolstvu ta proces po njihovem mnenju ignorira in želi ustanoviti notranji vojaški zavod, ki bi bil izločen iz javnega sistema izobraževanja, kar je v nasprotju s siceršnjimi evropskimi smernicami. Vsebina predloga zakona je po njihovih navedbah v nasprotju z dokumenti, ki urejajo dolgoročni razvoj vojske in govorijo o tem, da mora biti vojaško izobraževanje organizirano v sodelovanju z javnim izobraževalnim in raziskovalnim sistemom, saj ga zapira pred javnostjo, tako da o njegovi organizaciji in delovanju odloča minister za obrambo.

"Predlog zakona ne vsebuje realistične ocene števila kandidatov, za katere bi bila predlagana oblika izobraževanja ustanovljena. Že večkrat smo opozorili, da število kandidatov za častnike in častnice, ki jih Slovenska vojska potrebuje, ne zadostuje za ustanovitev posebnega izobraževalnega zavoda in je s tega vidika finančno neupravičeno trošenje davkoplačevalskega denarja," so zapisali na katedri za obramboslovje.

Sorodna novica SDS in NSi za ustanovitev zavoda za visokošolsko vojaško izobraževanje

Nasprotujejo tudi trditvi, da je ustanovitev vojaškega zavoda nujna zaradi vključevanja v mednarodna vojaška znanstvena združenja, mednarodne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne integracije in za pristopanje k raziskovalnim projektom, saj, kot pravijo, se Slovenska vojska in njeni strokovnjaki v vse te procese že zdaj lahko vključujejo, če pri njih obstajata dejanski interes in potencial za mednarodno sodelovanje.

V Sloveniji nikoli ni bilo vojaške visokošolske ustanove, zato primerjave s tujino niso ustrezne

Predlog zakona sicer prikazuje ureditve vojaškega šolstva v drugih državah, vendar pa po mnenju katedre ne upošteva vseh njihovih značilnosti. Primeri Avstrije, Finske, Nemčije ali Nizozemske, kjer so stoletja razvijali tradicijo vojaških akademij, so neprimerljivi s Slovenijo, kjer nikoli v zgodovini ni bilo vojaške visokošolske ustanove. Na katedri so še prepričani, da je področje izobraževanja častnikov preveč pomembno področje, da bi ga lahko urejala skupina poslancev dveh političnih strank, in to s spremembo treh členov v zakonu o visokem šolstvu.

Za kaj takega je po njihovem mnenju potrebna širša družbena razprava, nato pa je treba na podlagi javno predstavljenih argumentov najti soglasje o najbolj strokovno primernem in finančno vzdržnem sistemu vojaškega visokošolskega izobraževanja v Sloveniji.

Po predlogu, ki so ga v zakonodajno proceduro poslanci NSi-ja in SDS-a vložili prejšnji teden, bi bila "vojaška akademija" umeščena v strukturo Slovenske vojske, delovala pa bi v sklopu Centra vojaških šol. Zavod bi bil na prvi bolonjski stopnji, kjer bi bil študij interdisciplinaren, soizvajalec skupnega študijskega programa z drugimi visokošolskimi zavodi oziroma univerzami, ki bi akreditirale in razpisale študijske programe z vojaškim izobraževalnim modulom. S tem pa bi se povprečna starost častnikov na prvi dolžnosti z zdajšnjih 28 znižala na 23 let.