Hrvaški premier, avstrijski kancler Karl Nehammer in bavarski ministrski predsednik Markus Söder so po današnjem ogledu plinskega terminala na Krku podpisali izjavo o energetsko-političnem sodelovanju. "Na Hrvaškem moramo skrbeti ne samo za lastno energetsko varnost, ampak tudi varnost sosednjih držav," je dejal Plenković.

Plenković, Nehammer in Söder so si ogledali potencialne možnosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) v Omišlju na Krku, ob čemer bi omenjene tri države povezali s plinovodom. Za sofinanciranje projekta bi zaprosili Evropsko komisijo.

Trojica je podpisala izjavo o sodelovanju, ob čemer nameravajo partnerice oblikovati delovno skupino, v kateri bodo vladni predstavniki in strokovnjaki, je dejal Plenković. Skupina bo proučila možnosti energetskega sodelovanja pri gradnji plinovoda in razširitvi terminala LNG-ja na Krku.

Sodelovanje držav je po Plenkovićevih besedah pomembno v luči ruske agresije na Ukrajino, zaradi katere Evropa išče alternative ruskim energentom, pa tudi zaradi nadaljnjega zelenega prehoda. Ob tem je hrvaški premier poudaril, da mora Hrvaška prispevati ne le k lastni, ampak tudi k energetski varnosti sosednjih držav, pa tudi Avstrije in Nemčije.

Spomnil je na vladno odločitev glede povečanja kapacitete terminala na Krku z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina. "To je dvakrat več od hrvaških potreb," je dejal. Pri povezovanju z Avstrijo in Bavarsko s plinovodom bi šel njegov pomembni del skozi Slovenijo, zato so po Plenkovićevih besedah pomembni tudi pogovori s sosednjo državo.

Nehammer je poudaril, da so nadaljnji koraki pri tem projektu prepuščeni stroki. "Obrnili se bomo na Evropsko komisijo in čim prej prosili za pomoč. V Avstriji obstaja politična volja za ta projekt," kanclerja povzema Hina.

Kot je dodal, je Avstrija od začetka vojne v Ukrajini precej zmanjšala uvoz plina iz Rusije in razpršila vire energije. "Pomembno pa je razmišljati tudi o postopnem opuščanju fosilnih goriv in o vodiku kot energentu prihodnosti," je še dejal Nehammer.

Söder je medtem ocenil, da gre za pomemben korak v zavzemanju za skupne cilje – zagotovitev energetske neodvisnosti, ohranjanje ravni energentov in boj proti podnebnim spremembam. "Iščemo nove obnovljive vire energije, od vodika, vetrnih elektrarn do sončnih elektrarn, pri čemer lahko južna Evropa odigra pomembno vlogo," je dejal.

Podpis sporazuma s Slovenijo v prihodnjih dneh

Prav danes je hrvaška vlada sprejela odločitev o sklenitvi solidarnostnega sporazuma s Slovenijo o oskrbi s plinom, podpisala pa ga bo v prihodnjih dneh, je po zasedanju ministrov članic EU-ja, pristojnih za energetiko, povedal hrvaški gospodarski minister Davor Filipović.

"Solidarnost je pogoj za uspešen boj v teh kriznih razmerah na ravni vse Evrope," je v Bruslju še poudaril Filipović in dodal, se o tovrstnih sporazumih pogovarjajo tudi s sosednjimi državami.

Slovenska vlada je sicer predlog pobude za sklenitev sporazuma s Hrvaško sprejela že poleti, odbor DZ-ja za zunanjo politiko pa je predlogu pritrdil septembra. Predlog ureja tehnične, pravne in finančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU-ja za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem v skladu z evropsko uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom. Sporazum bi veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno.

Država mehanizem aktivira kot zadnjo možnost, potem ko izvede vse možne ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem. Skladno s slovensko zakonodajo so zaščiteni odjemalci poleg gospodinjstev tudi zdravstvene dejavnosti z rehabilitacijo in nego, vzgojno-varstvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti z dijaškimi in študentskimi domovi ter univerzitetnimi knjižnicami, pa tudi socialnovarstvene dejavnosti.

Skladno s sporazumom bo država, ki nudi solidarnostno pomoč, po svojih najboljših močeh izvedla ukrepe v svojem plinskem sistemu, da bi lahko ponudila potrebno količino plina državi prejemnici. Če se ta odloči za prejem ponudbe za oskrbo s plinom v okviru solidarnostne pomoči, se skladno z evropsko uredbo in sporazumom obveže zagotoviti plačilo prejetega plina.

Tovrstni dogovori sicer sledijo enemu od predlogov Evropske komisije pri spoprijemanju z energetsko draginjo, pri čemer se v Bruslju zavzemajo za standardni sporazum, na podlagi katerega bi države članice v primeru izrednih razmer prejele plin od drugih, tudi če nimajo sklenjenega solidarnostnega sporazuma.