Foto: BoBo
Foto: BoBo

Martina Lukšič Hacin iz organizacijskega odbora shoda je dejala, da ne morejo "privoliti v podvajanje dejavnosti in neracionalno razsipavanje težko pridobljenih sredstev, ki se izvaja po alternativnih, ne pa po ustaljenih poteh, ki so veljale in veljajo za preostale znanstvene institucije".

Zato je v. d. direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) Mitjo Lainščaka pozvala, naj ne podpiše pogodb o stabilnem financiranju z novonastalimi zavodi, upravni odbor ARRS-ja pa opomnila, da nadzira in ustavi nezakonito porabo sredstev.

Lukšič Hacin je predstavila tudi devet zahtev Rektorske konference RS, Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije – KOsRIS in organizacijskega odbora shoda za znanost, ki so organizirali shod. Med drugim zahtevajo upoštevanje in avtonomijo znanosti, "ki jo lahko omogoča samo učinkovito in politično neodvisno vodstvo ARRS-ja", transparentno delitev raziskovalnih sredstev, samostojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ureditev plačnih nesorazmerij in dvig plač mladih znanstvenic in znanstvenikov ter strokovnih sodelavcev in sodelavk.

Predsednik rektorske konference in rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je na shodu dejal, da so izjemno zaskrbljeni zaradi aktualnega ustanavljanja novih raziskovalnih inštitutov in regionalnih javnih fakultet oz. univerz, brez ustreznih analiz, brez posvetovanj ter v nasprotju s sprejetimi in strateškimi dokumenti. "Slovenija je še vedno država, ki med vsemi državami EU-ja vlaga najmanjši delež javnih sredstev v znanost, razvoj, inovacije in visoko šolstvo. Vprašati se moramo, ali pri delitvi že tako majhnih javnih sredstev ravnamo racionalno in odgovorno," je opozoril.

Rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob je povedal, da jih skrbi implementacija zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Ob sprejemu zakona so verjeli, da bodo predvidena sredstva namenjena smiselnemu, enakomernemu in delno tudi regionalno usmerjenemu razvoju raziskovalne dejavnosti ter da bodo uporabljena transparentno, na podlagi ocen evropsko primerljive kakovosti. "Danes, skoraj štiri mesece po sprejemu zakona, znanstveniki in znanstvenice še vedno ne vemo, kakšna sredstva bodo institucije prejele od stabilnega financiranja. In to je resna skrb," je poudaril.

Slovenska družba se je še pravočasno odločila za razvoj, za večja vlaganja v znanost in za razvoj človeških virov, je na shodu povedal vodja KOsRIS Gregor Anderluh. "Ne razvrednotimo teh obetavnih začetkov z nepremišljenimi odločitvami glede novih institucij, z nejasnim programom dela in brez omembe vrednih dosežkov ali s počasnim reševanjem akutnih problemov, ki jih še imamo v raziskovalnem prostoru," je opozoril.

Visokošolski sindikat Slovenije je v pozivu ob shodu zapisal, da naj upravni odbor ARRS-ja prepreči financiranje inštituta Rudolfovo. Po njihovih besedah želi vlada z ustanavljanjem javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov v Novem mestu priklopiti krog svojih političnih podpornikov na državni proračun mimo veljavnih postopkov in smernic pred kratkim sprejetih strateških dokumentov, so zapisali.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Majdič: Moti ustanavljanje mimo vseh meril

"Ne bojimo se konkurence ne na Univerzi v Ljubljani ne na drugih javnih univerzah, pa tudi ne raziskovalnih inštitutih, svojo kakovost dokazujemo vsak dan v evropskem prostoru. Univerza v Ljubljani je letos pridobila dva najprestižnejša ERC-projekta (ERC – evropski raziskovalni svet), kar nedvomno dokazuje našo kakovost," je v Odmevih rektor Gregor Majdič zavrnil namige, da nasprotujejo ustanavljanju novih visokošolskih in raziskovalnih zavodov, ker se bojijo konkurence.

"Kar nas moti pri ustanavljanju, je to, da gre to mimo uveljavljenih mednarodnih meril presojanja odličnosti, če lahko povem ilustrativno, na Univerzi v Ljubljani ali na kakšnem inštitutu, če želimo pridobiti sredstva na področju raziskav, moramo pripraviti elaborat, 30, 40 strani v tujem jeziku, to gre v oceno dvema tujima recenzentoma in šele potem se ministrstvo oz. agencija odloči, ali bo to financirala, pa še to do 200.000 evrov, tukaj imamo občutek, da je šlo mimo vseh teh recenzentskih postopkov, razloga ne vemo," je pojasnil.

"Moramo ločiti ustanovitev raziskovalnega zavoda od tega, kar je profesor Majdič govoril, ko je raziskovalni zavod že ustanovljen, ki se potem poteguje za projekte. Čisto vsi zavodi, tudi novi, se bodo pod enakimi pogoji enako potegovali za projekte," pa se je na besede Majdiča odzval državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in tehnologijo Mitja Slavinec in ob tem poudaril, da smo do ustanovitve novega imeli v državi 16 raziskovalnih zavodov, od tega 15 v Ljubljani in enega v Kopru. "Naša politika je zagotovo decentralizacija na vseh področjih, tudi na znanstvenoraziskovalnem," je še pristavil.

Po njegovih besedah ne gre za "napad" na že obstoječe raziskovalne zavode, pač pa za "dobro dopolnitev".

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora v Odmevih v videu spodaj.

V Ljubljani shod proti degradaciji znanosti

Ministrstvo: sredstva za znanost se povečujejo

Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so sporočili, da se sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost v letošnjem in prihodnjih letih bistveno povečujejo. V letu 2022 se tako povečujejo za 44,3 milijona evrov (13,7 odstotka), glede na realizacijo iz leta 2021 pa za 66,1 milijona evrov (21,8 odstotka) in znašajo 368.737.424 evrov. V letu 2023 pa se bodo sredstva povečala za dodatnih 26,8 milijona evrov (7,2 odstotka) glede na letošnje leto in bodo znašala 395.549.750 evrov, so zapisali v sporočilu za javnost.

Pozitivni trend povečevanja sredstev za znanost zagotavlja zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki med drugim omogoča stabilnost in avtonomen razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njenih izvajalcev. Ciljna vrednost je nameniti en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost z rastjo 0,08 odstotka BDP na letni ravni. Na ministrstvu zato navajajo, da se bodo proračunska sredstva za znanost do leta 2025 podvojila.

Zapisali so, da je bilo do zdaj v Sloveniji 16 znanstveno raziskovalnih zavodov, od tega 15 v Ljubljani in en v Kopru. Menijo, da je zato politika decentralizacije na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti toliko bolj potrebna, saj bodo le tako aktivirali čim več potencialov in zagotovili pogoje za aplikativne veje raziskav.

"Bojazen znanstvenoraziskovalne sfere, da bi nastanek novega javnega raziskovalnega zavoda ogrozil njen obstoječi ali prihodnji materialni položaj je zato povsem odveč, še toliko bolj, ker se bodo v naslednjih letih sredstva za znanost le še povečevala," so še zapisali ob kritikah, izrečenih na današnjem shodu za znanost.

V Ljubljani zborovali za znanost