Sardele vse bolj sardelice - niso krivi ribiči, ampak slaba hrana

“Pred desetletjem smo za en kilogram potrebovali manj kot 30 sardel, zdaj jih za en kilogram potrebujemo 60.” Tako biolog in oceanolog Aleš Bolje, vodja svetovalne pisarne Zavoda za ribištvo najbolj preprosto razloži dejstvo, da so jadranske sardele, in tudi sardoni vse manjši. Podobno ugotavljajo tudi drugje v Sredozemlju.

ISTRA > Ne le, da je sardel vse manj, tudi vse manjše in lažje so. To poleg strokovnjakov, ki spremljajo populacije rib, najprej opazijo ribiči pri ulovu in tudi kupci sardel in sardonov v ribarnicah. Ne nazadnje so to še vedno najbolj priljubljene ribe in jih ribarnice prodajo največ. “Drži, v preteklosti smo imeli precej večje sardele, kot jih lovimo in prodajamo danes,” potrjuje Loredana Radin iz ribarnice Zanestra na Markovcu v Kopru, ki se z ribami ukvarja že vse življenje. Podobno pravi tudi Andrejka Bonja v ribarnici na koprski tržnici: “Mi jih sicer ne lovimo, jih pa prodajamo in opažamo, da so se zmanjšale.”

Glavni krivci za to, da sardele postajajo sardelice, pa niso ribiči, niti naravni sovražniki, kot so tuni ali delfini, niti kakšen virus, ampak slabša hrana - tako sklepajo domači in tuji strokovnjaki.

4,3

tone sardel in

1

tono sardonov so lani nalovili slovenski ribiči, poroča statistični urad.

Planktona je manj in je manj hranljiv

Plankton, s katerim se sardele prehranjujejo, je čedalje manj hranljiv, ugotavljajo. “Vplivi okolja, kot sta količina hrane in temperatura vode, imajo večji vpliv na stanje ribje populacije, kot jo ima ribištvo. Tudi to je treba upoštevati pri ocenjevanju ribje populacije in predvsem pri ukrepih za ohranjanje rib. Zdaj se v EU ti ukrepi usmerjajo zgolj na omejevanje ribištva,” opozarja Aleš Bolje.

Aleš Bolje

vodja svetovalne pisarne Zavoda za ribištvo

“Pred desetletjem smo za en kilogram potrebovali manj kot 30 sardel, zdaj jih za en kilogram potrebujemo 60.”

“Glavni vir hrane sardel je plankton, tako imenovani kopepodni raki. Ker so sardele in sardoni kratkoživeče ribe, lahko spremembe v okolju hitro vplivajo na stanje populacije,” poudarja Bolje. Manjše kot so ribe, težje dosežejo večjo starost, populacija rib je torej vse manjša, ker se ne more obnavljati, dodaja.

Poskus v akvariju v Franciji potrdil, slabša hrana - manjše sardele

Podobno kot v Jadranu opažajo tudi v Franciji. V desetih letih se je sredozemska sardela v povprečju zmanjšala s 15 na enajst centimetrov, tudi njena teža se je prepolovila, ugotavljajo na inštitutu za raziskovanje morja Ifremer iz mesta Sète na jugozahodu države. V Levjem zalivu (Lyonski zaliv), kjer so spremljali razmere skupaj z ribiči, niso našli niti ene sardele, starejše od dveh let.

Sočasno ugotavljajo tudi, da je čedalje manj planktona, vrh vsega pa je ta tudi precej manj hranljiv, kot je bil. To so preverili še v akvarijih: sardele so hranili z različno hrano in potrdili predpostavko, da vsaka sprememba v prehrani občutno vpliva na rast in velikost sardel.

Spremembo v količini in hranljivosti planktona v morju pa tudi Ifremer pripisuje dvigu temperature morja za pol stopinje zaradi klimatskih sprememb. Klimatske spremembe nam tako “manjšajo” tudi sardele in sardone na naših krožnikih.

---