Kako dobro poznamo prehranske dodatke

Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti v občini Jesenice vsak november organizira številne aktivnosti, katerih glavni namen je preprečevati odvisnost v kakršnikoli obliki. Letošnji osrednji dogodek, ki so ga pripravili v sodelovanju z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske, Športno zvezo Jesenice in Zavodom za šport Jesenice, je bilo predavanje dr. Urške Bukovnik z naslovom Prehranska dopolnila v športu: škodljivost, koristnost in izbira kvalitetnih.

Jesenice – V želji po hitrih rezultatih in povečanju zmogljivosti svojega telesa se v zadnjih časih vse več posameznikov odloča za uporabo prehranskih dopolnil. »Kot dopolnila si pogosto predstavljamo raznorazne praške, kar je posledica predvsem oglaševalskih taktih. Ponudba dopolnil je zelo široka in najbolj skrb vzbujajoča so tista dopolnila, ki jih uporabljamo za spreminjanje telesne sestave. Sem spadajo različni topilci maščob in osnovna beljakovinska dopolnila, ki so primarno namenjena temu, da pridobivamo mišično maso, notri pa so dodatki, ki niso navedeni na deklaraciji,« je v uvodu pojasnila Urška Bukovnik, ki jo je izobraževalna pot vodila tudi na študij ameriške univerze v Kansasu, kjer je doktorirala s področja biokemije. Ob tem je poudarila velik in očiten problem, ki se pojavlja, področje prehranskih dopolnil namreč še vedno ni dovolj regulirano oziroma nad njim nimamo zadostnega nadzora. »Ni le premalo kontrole nad tem, kaj je v določenih dodatkih, ampak tudi premalo kontrole nad tem, kaj se v raznoraznih fitnesih in telovadnicah prodaja. Sploh mladostniki so izredno lahka tarča, saj so pogosto premalo izobraženi o posledicah in učinkih. Vsekakor je ena izmed mojih idej ta, da bi lahko imeli kar kakšne ture po slovenskih regijah, morda telovadnicah in klubih, ki bi bile namenjene ozaveščanju in izobraževanju o tem, na kaj moramo biti pozorni.«

Nevarnost prevelikega vnosa

Zagotovo je problem mladostnikov, ki uporabljajo prehranska dopolnila, tudi ta, da prepogosto sledijo smernicam, namenjenim odraslim osebam. »Če pomislimo na športno aktivne mladoletnike, fantje v adolescenci potrebujejo nekje 50 gramov beljakovin, dekleta 40. Študije ugotavljajo, da mladostniki pogosto prekoračijo vnos beljakovin, ker mislijo, da jih morajo pojesti več, v bistvu pa že s premišljeno prehrano dobijo dovolj,« je dejala Urška Bukovnik in poudarila, da so oglaševalske informacije temeljijo na potrebah odraslega telesa in niso prilagojene za mladostnike. Prevelik vnos beljakovin je problematičen, saj kot je pojasnila govornica, zaradi izgubljanja kalcija slabo vpliva na kostno maso, ki je v fazi razvoja telesa še kako pomembna. »Potem pa sledijo poškodbe, mikrozlomi ali pa težave v kasnejšem življenju.«

Doktorica s področja biokemije je jasno izrazila stališče, da vedno podpira kombiniranje beljakovin. Kot je dejala, rastlinske beljakovine sicer imajo nekoliko nižji učinek, ampak po drugi strani vsebujejo bistveno manj maščob in drugačno aminokislinsko sestavo. »Vedno učim; kombinirajte svojo sirotko s tem, da dodate konopljine, riževe ali druge beljakovine, saj je širši spekter aminokislin za telo bistveno boljši.«

Izolat, hidrolizat ali koncentrat?

V nadaljevanju predavanja je doktorica s področja biokemije pojasnila, da se sirotka v prehranskih dopolnilih pojavlja v treh oblikah. Ločimo namreč med izolatom, ki velja za najbolj čisto obliko beljakovin, hidrolizatom in koncentratom. »Koncentrat je tisti, ki najbolj variira. Največkrat se pri boljših izdelkih pojavljata izolat in hidrolizat, medtem ko pri koncentratu vemo, da verjetno ne bomo dobili take količine beljakovin, kot nam jo jamčijo oglaševalci.«

Pozornost predavanja je bila usmerjena tudi v škodljive vsebnosti izdelkov. »Umetni sladkorji so le lažen okus sladkega, nimajo pa nobenega učinka na regeneracijo. Tisti, ki mislijo, da bodo z dodanimi praški opravili regeneracijo, so nekaj beljakovin sicer dodali sistemu, ampak gre za neoptimalno regeneracijo in mišične mase ne bodo pridobivali na tak način, kot bi jo, če bi vsaj kupili dober produkt ali pa pojedli kakovosten, uravnotežen obrok.« Poznamo štiri umetna sladila – sukralozo, aspartam, acesulfam in glukozno-fruktozni sirup, ki so velikokrat uporabljeni v prehranskih dopolnilih, vendar pogosto veljajo za rakotvorne, obenem pa ne omogočajo regeneracije telesa. Ključna ideja predavanja je bila tako usmerjena predvsem na pomen poznavanja prehranskih dopolnil, njihove sestave, učinkov in izbire primernih dodatkov za našo starost in potrebe.