Prizor iz Kijeva. Foto: Reuters
Prizor iz Kijeva. Foto: Reuters

Zatrdil je, da je prejel obveščevalna poročila, ki kažejo, da bo Moskva napade izvedla z brezpilotniki, izdelanimi v Iranu.

V ukrajinskem napadu na desetine mrtvih ruskih vojakov

V raketnem napadu na stavbo v kraju Makijevka v okupiranem Donecku je umrlo približno 400 ruskih vojakov, še približno 300 je bilo ranjenih, so sporočili iz ukrajinske vojske in pozneje tudi prevzeli odgovornost za napad.

Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je bilo v napadu s štirimi ukrajinskimi raketami na začasne spalne prostore vojske v rudarskem mestu Makijevka na silvestrovo ubitih 63 ruskih vojakov. Na ruskem obrambnem ministrstvu so obenem poudarili, da bodo "sorodnikom umrlih zagotovili vse potrebne storitve in pomoč".

Na spletu objavljeni posnetki prikazujejo popolnoma uničen kompleks.

Med ubitimi ruskimi vojaki naj bi prevladovali rezervisti, ki so bili vpoklicani v okviru delne mobilizacije. V poslopju, ki ni bilo varovano, naj bi se zbrali na novoletni zabavi. Poleg ali celo v sami zgradbi naj bi bilo skladišče streliva, zaradi česar je bila eksplozija še močnejša in napad bolj smrtonosen, kot bi bil sicer, a te informacije niso potrjene.

Kot še poroča nemška tiskovna agencija DPA, naj bi ukrajinska vojska na dogajanje v Makijevki postala pozorna zaradi velike dejavnosti podatkovnega prometa na prenosnih telefonih.

Danil Besonov, eden izmed proruskih uradnikov v zasedenem Donecku, je na Telegramu zapisal, da je raketa zadela poslopje poklicne šole dve minuti po polnoči na novoletni dan. Po njegovih besedah so ukrajinske sile za napad uporabile ameriški raketni sistem Himars, točno število mrtvih in ranjenih pa da še ni znano.

Raketni napad je potrdil tudi nekdanji vodja proruskih separatistov in pripadnik ruske varnostno-obveščevalne službe FSB Igor Girkin. Dejal je, da je poročilo o napadu prejel v nedeljo in da je v njem umrlo ali bilo ranjenih več sto ljudi.

Tudi več ruskih komentatorjev in blogerjev je na spletu potrdilo ukrajinski napad na poslopje v Makijevki, a ob tem dodajajo, da je število žrtev precej nižje od tistega, ki ga navajajo v Kijevu.

Eksplozija v Kijevu

Ukrajinska vojska v Donecku. Foto: Reuters
Ukrajinska vojska v Donecku. Foto: Reuters

V noči z nedelje na ponedeljek pa so ruske sile izvedle nove napade na Kijev. Župan prestolnice Vitalij Kličko je sporočil, da je na severovzhodu prestolnice odjeknila eksplozija, na kraj dogodka pa da so bili poslani rešilni avtomobili, ki so v bolnišnico prepeljali ranjenega 19-letnika.

Napadi se dogajajo le nekaj ur po tem, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru državljanom za leto 2023 zaželel zmage in "vrnitve v normalo".

Pozneje je v videonagovoru obsodil "ruske teroriste" zaradi novih napadov na njegovo državo le uro po vstopu v novo leto.

Ob tem je dodal, da so na novega leta dan sestrelili 45 v Iranu izdelanih brezpilotnikov, ukrajinskim silam pa se zahvalil za njihova prizadevanja.

Pohvalil je tudi "občutek enotnosti in pristnosti" svojih rojakov. "Ruska vojska je občutno preplašena. In prav imajo, da se bojijo, ker bodo izgubili. Rusija ne bo vzela enega samega leta Ukrajini. Ne bodo nam vzeli naše neodvisnosti. Ničesar jim ne bomo dali," je poudaril.

Številni napadi na infrastrukturo

Da je šlo za v Iranu izdelane brezpilotnike, je potrdil tudi guverner Kijeva Oleksij Kuleba in dodal, da so bili cilj zadnjih ruskih napadov "glavni infrastrukturni objekti".

Ruske sile so Kijev obstreljevale že za silvestrovo, pri čemer je bil ubit en človek, sicer pa Rusija že več mesecev napada ukrajinsko energetsko infrastrukturo, pri čemer je bilo uničenih več elektrarn, prebivalci pa se spopadajo z rednimi izpadi elektrike.

Iz Kremlja so medtem sporočili, da so tarča ruskih napadov ukrajinske tovarne brezpilotnih letalnikov.

Lukašenko razglasil leto 2023 za "leto miru"

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in tesni zaveznik Vladimirja Putina je 1. januarja podpisal svoj prvi odlok v novem letu, v katerem je leto 2023 razglasil za "leto miru", poroča portal Evropska pravda.

"Leto 2023 je bilo razglašeno za leto miru in ustvarjalnosti," je zapisano v odloku, ki ga je predsednik podpisal "s ciljem okrepiti beloruske državljane ter ideje miru in ustvarjalnega dela v družbi kot glavne pogoje razvoja beloruske države".