Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča so, čeprav je bil narejen korak naprej, še precej narazen. Upa pa, da bodo do božiča prišli do dogovora. Kot je dejal, so zadeve relativno kompleksne, vezane tudi na tri stavkovne sporazume – s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in visokošolskim sindikatom.
O podrobnostih minister ni želel govoriti, pojasnil je le, da so se s sindikati danes dogovorili, da v javnosti podrobnosti pogajanj ne bodo predstavljali. Izrazil je zadovoljstvo, da tudi sindikalna stran to vidi kot enega od korakov, ki bo pripomogel k doseganju sporazuma.
Da so pogajanja tekla v konstruktivnem duhu in so se zbližali v nekaterih stališčih, je ocenil tudi vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, čeprav je po njegovih besedah "razlika še vedno pomembna". Štrukelj meni, da so na pravi poti, a to še "ne zagotavlja ničesar". Sindikati se bodo do ponedeljka posvetovali s svojimi organi, enako pa bo storila tudi vlada.
Danes so po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakoba Počivavška izmenjali nekaj protipredlogov. "Še vedno pa je razlika takšna, da je v tem trenutku težko reči, da smo tik pred dogovorom. Tako da se bomo v naslednjih dneh pogovorili, kako pristopiti v nadaljevanju in kako oblikovati nadaljnje protipredloge," je dejal Počivavšek.
Pogajanj se je udeležil tudi novi minister za javno upravo Franc Props
Na začetek pogajanj je člane pogajalskih skupin pozdravil tudi novi minister za javno upravo Franc Props, ki je nato pogajanja zapustil. Boštjančič, ki je po odstopu prejšnje ministrice Sanje Ajanović Hovnik začasno opravljal tudi funkcijo ministra za javno upravo, je pojasnil, da bosta s Propsom primopredajo opravila v torek.
Sicer pa je po njegovih besedah dogovor, da bosta pogajanja o uskladitvi plač z inflacijo do konca vodila z državno sekretarko na ministrstvu za javno upravo Mojco Ramšak Pešec, ki je tudi namestnica vodje vladne pogajalske skupine. Kako voditi nadaljnja pogajanja, pa se bodo znotraj vlade še dogovorili.
Kaj je predmet pogajanj?
Po doslej znanih informacijah vladna stran predlaga, da se plače v drugi polovici prihodnjega leta uskladijo po formuli, po kateri bi od letne inflacije odšteli 1,7 odstotne točke, kolikor v javnem sektorju avtonomno rastejo plače zaradi napredovanj. Končna višina uskladitve pa bi znašala 60 odstotkov tega zneska.
Za sindikate je nesprejemljivo, da je vlada v predlagano formulo vključila avtonomno rast plač zaradi napredovanj. Pogajanja so začeli z zahtevo po stoodstotni uskladitvi z inflacijo, hkrati opozarjajo, da bi se po vladnem predlogu plače uskladile zgolj za dobrih 40 odstotkov lanske inflacije, kar zanje ni sprejemljivo. Prav tako želijo, da se plače uskladijo prej, ne šele sredi prihodnjega leta.
Na zadnjih pogajanjih prejšnjo sredo bi se po približevalnem predlogu plače povišale z marcem, vrednost plačnih razredov pa bi se uskladila v višini 95 odstotkov inflacije v letu 2023. S celotno inflacijo pa bi uskladili plačno lestvico, ki bi bila vključena v novi zakon o plačah v javnem sektorju.
Vlada in sindikati se namreč pogajajo tudi o prenovi plačnega sistema, vključno z novo plačno lestvico, ter odpravi plačnih nesorazmerij. Ob tem želi vlada zamakniti uveljavitev stavkovnih sporazumov s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in visokošolskim sindikatom. V omenjenih sporazumih so določili, da nove uvrstitve v plačne razrede začnejo veljati z letom 2024, če se do takrat o plačah ne bodo dogovorili znotraj plačnih stebrov, pa sporazumi omenjenim sindikatom omogočajo ločena pogajanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje