Vrhovno sodišče delno ugodilo delavcem IPS

Delavci, ki so v koprskem pristanišču delali prek izvajalcev pristaniških storitev (IPS) in potem ostali brez dela, so bili delno uspešni s tožbo. V Luki lahko uveljavljajo delovno razmerje, za nazaj pa lahko zahtevajo razliko v plači. Tako je vrhovno sodišče odločilo v primeru devetih delavcev.

LJUBLJANA, KOPER > V Luki sodbe še ne komentirajo, saj je še niso prejeli. Vrhovno sodišče je v reviziji devetih odločitev višjega delovnega sodišča v Kopru odločilo, da lahko delavci, ki so v koprskem pristanišču delali prek IPS, od datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri IPS zahtevajo zaposlitev v Luki Koper in razliko v plačah za nazaj.

“Pošteno in pravično je, da je vrhovno sodišče tako odločilo - da so enakopravni z delavci, ki so dejansko zaposleni v Luki,” pravi Marko Blatnik iz Pisarne delavske pravne zaščite Sonce Slovenija, ki zastopa več deset delavcev. Vesel je, da je vrhovno sodišče prav v tem prazničnem času ugodilo zahtevkom teh delavcev IPS, ki so se dolga leta borili za spremembo svojega položaja, za enakopravnost in pravičnost.

Vrhovni sodniki svojo odločitev argumentirajo s pojasnilom, da so bili delavci pri IPS zaposleni po pogodbah o zaposlitvi za opravljanje del luških transportnih delavcev za minimalno plačo in v neenakomerno razporejenem delovnem času. Na podlagi teh pogodb so jih IPS napotili na delo v Luko Koper, kjer so neprekinjeno in več let opravljali delo le v poslovnih prostorih Luke Koper, v njenem delovnem procesu in pod njenim nadzorom. Na ta način je dnevno v koprsko pristanišče na delo prihajalo med 640 in 700 delavcev.

Vpliv tudi na pokojnine

“Vsi ti delavci imajo zdaj možnost, da se jim delno odpravi krivica. A ne gre le za izplačilo razlike v plačah za nazaj. Ko bodo plačani še vsi prispevki, bo to vplivalo tudi na pokojnine teh delavcev,” še opozarja Blatnik.

Luka Koper je pred štirimi leti postopno ukinila sistem organizacije dela prek najemanja storitev podjetij IPS, tako imenovanih gazd. Delavci IPS so tako ostali brez službe in so vložili tožbe. Na prvi stopnji je sicer sodišče razsodilo v njihov prid, višje sodišče pa je potem ugotovilo, da so njihovi zahtevki neutemeljeni, saj so bili zaposleni pri podjetju IPS in zato za isto obdobje ne morejo zahtevati zaposlitve v Luki in razlike v plači na nazaj.

Vrhovno sodišče pa je nedavno v reviziji devetih zadev odločilo, da delavci od datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri IPS lahko uveljavljajo obstoj delovnega razmerja pri Luki.

Upravičeni tudi do razlike v plači za nazaj

Do odpovedi pogodbe o zaposlitvi so že imeli delovno razmerje pri IPS, zato jim sodišče za nazaj ni priznalo še delovnega razmerja pri Luki. Je pa ta družba zaradi kršitve pravic glede plač in drugih prejemkov tožnikov odgovorna za njihovo prikrajšanje pri teh pravicah tudi v času, ko so bili zaposleni pri IPS.

Vrhovni sodniki so ugotovili, da so bili delavci pri IPS zaposleni po pogodbah o zaposlitvi za opravljanje del luških transportnih delavcev - za minimalno plačo in v neenakomerno razporejenem delovnem času. Na podlagi teh pogodb so jih IPS napotili na delo v Luko Koper. Tako je dnevno v koprsko pristanišče na delo prihajalo med 640 in 700 delavcev.

IPS, pri katerih so bili zaposleni, so pogodbe o zaposlitvi delavcem odpovedali iz poslovnega razloga zaradi zmanjšanja prometa z Luko Koper, ki je bila njihov edini poslovni partner. Čeprav so bili IPS in Luka Koper v pogodbenem razmerju po pogodbah o opravljanju luško prekladalnih in drugih storitev, ki so imele pravno naravo podjemnih pogodb, so bile te po presoji vrhovnih sodnikov le navidezne, saj IPS niso izvajali teh storitev, ampak so Luki v resnici trajno in izključno zagotavljali delo delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri njih.

Posredovanje teh delavcev s takšnim poslovnim modelom je bilo nezakonito, saj se IPS s takšnim posredovanjem ne bi smeli ukvarjati, Luka Koper pa jih ne bi smela sprejemati.

Delavci IPS v prikritem delovnem razmerju z Luko

Vrhovno sodišče je še ugotovilo, da je v pogodbenem odnosu prihajalo tudi do kršitev osnovnih pogojev zaposlitve delavcev, ki morajo biti vsaj takšni, kot če bi jih uporabnik zaposlil neposredno na istem delovnem mestu. Obenem so bili ti delavci slabše plačani kot luški delavci.

Vrhovni sodniki so tako presodili, da je bil ta poslovni model nezakonit in je predstavljal zlorabo poslovanja IPS in Luke Koper na škodo delavcev, delovno razmerje delavcev pri IPS pa je bilo prikrito delovno razmerje z Luko Koper.

---