Projekt Širni spleteni svetovi producira Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, kuratorka pa je Maja Burja. Umetna inteligenca je kljub navidezni nematerialnosti globoko vpeta v naše družbene, politične in ekonomske strukture, poudarjajo ob razstavi.

"Društvo Ljudmila se v zadnjih letih ukvarja tudi z generativnimi pristopi in umetno inteligenco ter njenimi potenciali, opozarjamo pa tudi na probleme, ki prihajajo s tem. Ena od tem, ki je v ospredju tudi v tem projektu, je pristranskost teh tehnologij in kritično opazovanje, kaj umetna inteligenca vleče iz kulture in kaj potencira," je pred nocojšnjim odprtjem razstave povedala kuratorka.

Na ogled od danes v galeriji Osmo/za v Ljubljani. Foto: Društva Ljudmila
Na ogled od danes v galeriji Osmo/za v Ljubljani. Foto: Društva Ljudmila

Pristranskost (bias) je po njenih besedah danes pojem, ki ga pogosto slišimo, pomeni pa različne stvari. "Za kulturnega analitika bo lahko pomenil nekaj drugega kot za strokovnjaka za strojno učenje." Z Avo Zevop sodelujejo drugič, lani se je na istem mestu predstavila s projektom "Na začetku je bila statika ... na koncu spleteni svet". Umetni inteligenci se je tam približala z raziskovanjem odnosa med podobo, pojmom in svetom.

"Raziskovala je podatkovne baze, ki se uporabljajo za treniranje teh modelov strojnega učenja. Baze so v veliki meri nastale kot nabor podobij z interneta, ki se nabira brez soglasja lastnikov podob. Svetovni splet povzema tudi stereotipe in pristranskosti, ki so navzoče v kulturi. V prejšnjem projektu je raziskovala historično globino podatkovnih baz, v tem projektu pa opazuje vzorce, ki jih ti modeli krepijo," opisuje Burja.

"Umetnica se opira na atlase in zemljevide sveta kot na specifične organizacije vednosti"
Ava Zevop pojasnjuje, da gre za tri modele – Stable Diffusion, Kandinsky-2 in CogView, ki generalizirajo podobo sveta. Postavitev Širni spleteni svetovi sestavljata dva dela. Prvi sooča raznolike produkte treh modelov umetne inteligence za generiranje podob, ki se lahko razlikujejo po ustroju modelov pa tudi na ravni podatkovnih baz, s katerimi so trenirani. Benjamin Fele je bil pri postavitvi strokovnjak za umetno inteligenco, oblikovalka grafičnih vizualij pa Maruša Uhan.

"Podobe, ki so na razstavi predstavljene v obliki vizualnih shem, so bile generirane z uporabo uradnih nazivov nacionalnih držav kot besedilnih napotkov (prompt) za generiranje podob. Pri zasnovi vizualnih shem, ki generirano podobje organizirajo v celine, se umetnica opira na atlase in zemljevide sveta kot na specifične organizacije vednosti oziroma vizualizacije podatkov, ki niso nevtralni ali objektivni načini reprezentacije sveta, ampak vedno vsebujejo tudi specifično gledišče ter politično, družbeno in estetsko dejanje 'ustvarjanja sveta', ki vzpostavlja prostore različnih pomenov in (ne)vidnosti," je zapisala kuratorka.

Drugi del projekta Širni spleteni svetovi predstavljajo estetsko ambivalentne skulpture, ki so bile generirane z uporabo UI-modela za generiranje 3D-objektov. "Za generiranje 3D-objektov smo uporabili podatkovno bazo ScanTheWorld, ki vsebuje tridimenzionalne 'skene' na tisoče kulturnih artefaktov, klasificiranih glede na trenutno nahajališče teh objektov. Skulpture smo vrnili na lokacije, od koder naj bi izvirale, a so baze zaradi kolonialističnih procesov že tako ali tako dislocirane," pripoveduje umetnica. Podatkovna baza tako na neki način odraža širši problem (predvsem zahodnih) muzejskih zbirk, ki vsebujejo objekte, “zbrane” na kolonialističnih ekspedicijah, ki so zato ločeni od lokacij in kontekstov svojega izvora, poudarja Burja.

"Svetovni splet poustvarja turistično ikonografijo"
V razstavnem prostoru so dela postavljena na pet ploskev, ki predstavljajo celine. Vprašanje, ki se je zanje ob tem odprlo, je bilo tudi, kaj je celina? Ava Zevop se je v postavitvi odločila za Ameriko, Oceanijo, Evropo, Azijo, Afriko. Po besedah umetnice so ciljali na "Mappa Mundi" z ideološkimi predstavami sveta. "Kot se je pokazalo, so lokacije preobremenjene s turizmom in dobijo tudi takšno podobje, nekakšen National Geographic imaginarij, svetovni splet poustvarja turistično ikonografijo," še pove umetnica, ki sicer živi in deluje med Ljubljano in Brusljem.

Voden ogled razstave


sobota, 27. maj 2023 | 13.00
petek, 2. junij 2023 | 18.00

Kot dodaja Burja, lahko opazimo tudi specifično estetiko dokumentaristične fotografije in medijske reprezentacije. "Nekatere države so recimo s podobo povzete zgolj kot puščava ali vojno območje. Podoba ne odraža celote, dober primer za to je Egipt s sliko hieroglifov. Postavitev za obiskovalca pušča prostor, da sam plete pomenske mreže. Zakaj je ta objekt na tej celini, na tej državi? Je ta objekt sedeča figura, portret?" se sprašuje obiskovalec.

Ava Zevop različne modele strojnega učenja obravnava kot ideološke agente ekstrakcije, kategorizacije in interpretacije ter odpira razmišljanje o tem, kakšni so (novi) zemljevidi in razmejitve, ki jih riše umetna inteligenca, kako njeno delovanje sledi ozemljem, odnosom in genealogijam moči (preteklosti in sedanjosti) ter kakšna je njena vloga v procesih ustvarjanja svetov prihodnosti.

Maja Burja

Ob tem po besedah Burje lahko potegnemo vzporednice z “ekspanzionistično logiko neskončne zbirke”, ki vodi ustvarjanje podatkovnih baz za treniranje nevronskih mrež, v katerih je svet sploščen v obliko podatkov, ki so s procesi ekstrakcije in kategorizacije izvzeti iz izhodiščnih kontekstov. Kompleksni ter kulturno, zgodovinsko, geografsko in politično specifični podatkovni nizi pa so v teh procesih abstrahirani in preoblikovani v poskus izgradnje objektivne in univerzalne podobe sveta, ki daje podlago generiranju novih artefaktov.

"Diskurz okoli teh tem se hitro spreminja"
"Opazujemo lahko pristranskost modelov umetne inteligence pri reprezentacijah, kjer je pristranskost težko 'merljiva'. Ko se ukvarjaš s temo, ki se tako hitro razvija in spreminja, se znajdeš na tretjini projekta, in že se pojavi nova zadeva, ki lahko popolnoma spremeni delo, zelo nepredvidljiv je proces, tehnologija generacije 3D-modelov je bila za vse nas posebno nova."
Tudi diskurz okoli teh tem se hitro spreminja – pred leti se je opozarjalo, da podatkovne baze niso nevtralne, danes se že razmišlja o njihovi "nevtralizaciji", za kar tudi še ni jasnih odgovorov, ob tem razmišlja Maja Burja.

"Pri specifičnih reprezentativnih modelih smo razmišljali, ali gre za širši sistem pristranskosti. Določena količina biasa je nekaj, kar je nujno za delovanje modelov. Več je ravni, je pa vprašanje, ali lahko govorimo o prepletu kulturnega in matematičnega biasa. To je bilo ključno," sklene Ava Zevon. Ravno zato je, kot dodaja Burja, toliko interdisciplinarnih skupin, ki morajo besedjak in pojme novih tehnologij usklajevati.


Ava Zevop se z raziskovanjem različnih medijev posveča vprašanjem, povezanim z izzvanimi pojmi današnje resničnosti, stilistiko in semantiko digitalne kulture ter vlogo medijev in tehnologije v procesih "ustvarjanja svetov". Trenutno v svojem delu raziskuje sintetične medije kot preobrat v kulturni paradigmi in strojno učenje kot pospešek kolonialnega razuma. V preteklosti je delovala tudi pod imenom strtgm.

Njena dela so bila med drugim razstavljena na skupinski razstavi Fever Dream v Galeriji Kresija (2023), na festivalu Design FEST Gent v Muzeju oblikovanja Gent (2022), na skupinski razstavi Let it be Queer! v Mestni galeriji Ljubljana (2021) in na 26. mednarodnem festivalu računalniške umetnosti – MFRU: Infrastrukturni kompleks: Altered Earth (2020).