REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Iran poziva k embargu na nafto in hrano za Izrael

Iran poziva k embargu na nafto in hrano za IzraelVrhovni voditelj ajatola Sejed Ali Hamnej je zatrdil, da bi ukrep pomagal zaustaviti izraelske »zločine v Gazi«. Vir: X, posnetek zaslona

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Sejed Ali Hamnej je pozval muslimanske države, naj Izraelu uvedejo embargo na nafto in hrano ter tako ustavijo njegovo krvavo vojaško operacijo v Gazi.

Vrhovni voditelj ajatola Sejed Ali Hamnej je zatrdil, da bi ukrep pomagal zaustaviti »zločine v Gazi«

Hamnej je v sredo v pogovoru s študenti v Teheranu dejal: »Islamske vlade morajo vztrajati pri takojšnjem prenehanju zločinov v Gazi.« Dodal je, da bi morale muslimanske države »blokirati izvoz nafte in hrane cionističnemu režimu«, navaja državna medijska hiša IRNA.

V nadaljevanju je dejal, da je Izrael »zdaj v stanju šoka in obupa in ne ve, kaj naj stori«, hkrati pa je poudaril, da so dogodki v Gazi spodbudili ljudi, da gredo na ulice in obsodijo dejanja Izraela, ne le v večinsko muslimanskih državah, pa tudi v ZDA in zahodni Evropi.

Demonstracije proti Izraelu potekajo tudi v ZDA.

Sredi oktobra je iranski zunanji minister Hossein Amir-Abdollahian podal podoben poziv in prosil muslimanske države, naj Izraelu uvedejo »takojšnji in popolni« naftni embargo.

Prejšnji teden je libijski predstavniški dom (HoR, Majlis al-Nuwaab), ki se nahaja v vzhodnem mestu Tobruk, ki ga nadzoruje general Khalifa Haftar, prav tako zahteval, da vlada Libije ustavi izvoz nafte in plina v države, ki podpirajo Tel Aviv, če se »izraelski poboji« Palestincev ne nehajo.

Nafta
Vir: Posnetek zaslona, X

Poslanci so pozvali tudi k izgonu veleposlanikov držav, ki podpirajo Izrael, iz Libije.

Omeniti velja, da oblasti s sedežem v Tobruku ne nadzorujejo celotne Libije, s konkurenčno vlado, ki deluje iz Tripolija.

Prejšnji mesec je tiskovna agencija Associated Press citirala iraškega premierja Mohammeda Shia al-Sudanija, ki je opozoril, da bi lahko bila dobava bližnjevzhodne nafte na mednarodne trge motena, če bi se druge države pridružile konfliktu med Izraelom in Hamasom.

V najhujšem scenariju bi se cene nafte na svetovnih trgih lahko povzpele na 150 dolarjev za sodček.

Iran, poleg tega, da je osmi največji proizvajalec nafte na svetu, bi lahko tudi potencialno blokiral ozko Hormuško ožino, ki povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in Arabskim morjem. Pot se uporablja za prevoz približno ene tretjine svetovnih pošiljk nafte po morju.

V najhujšem scenariju bi se cene nafte na svetovnih trgih lahko povzpele na 150 dolarjev za sodček.

Leta 1973 je naftni embargo, ki so ga arabske države uvedle proti ZDA in zahodnim državam kot odgovor na njihovo podporo Izraelu v vojni Yom Kipur, pripeljal do resnega primanjkljaja in posledične gospodarske krize.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek