Lenin: »Komunizem je sovjetska oblast + elektrifikacija!« Danes: »Rusija je »vojaška moč + deelektrifikacija napadalk!«

Rusija je v zadnjem času okrepila napade na ukrajinsko infrastrukturo.

Samo v napadih, ki so bili usmerjeni proti ciljem v desetih regijah, so bile nedavno poškodovane tri elektrarne.

Pri energetskem podjetju DTEK, ki je eden glavnih dobaviteljev električne energije v državi, so potrdili, da so napadli tri njihove termoelektrarne.

V vseh primerih je bila škoda velika, od »srednje« do »velike«.

Novi napadi so usmerjeni ne samo na elektrarne, pač pa na tiste dele elektrarn, ki jih je najtežje popraviti – turbine in strojno opremo.

Popravilo teh zahteva leta, če ne desetletja.

Pronicljivi John Helmer, ki poroča iz Moskve, je pojasnil, kaj to pomeni. 

Spomnil je da je 21. novembra 1920, ko je Vladimir Lenin, potem ko je zmagal v državljanski vojni in pregnal ameriške, britanske, francoske, kanadske in avstralske invazijske sile, objavil, da je »komunizem sovjetska oblast plus elektrifikacija celotne države, saj industrije ni mogoče razviti brez elektrifikacije.«

In sedaj se Ukrajina, ki se tudi z neonacističnimi enotami znova bori proti Rusiji, zato sooča z obratnim procesom.

Novembra 2024 bo namreč minilo stoletje in štiri leta od znamenitega Leninovega stavka.

leningovori.jpg

Helmer zato predlaga, da se Leninov stavek danes revidira in da se po novem glasi, da je Rusija danes »vojaška moč plus deelektrifikacija držav, ki jo napadajo.«

Prosto po Leninu in Helmerju bi torej lahko rekli, da je deelektrifikacija Ukrajine prva faza svetovnega procesa denacifikacije.

To, kar vidimo danes v Ukrajini je namreč električna vojna.

Da bi vojni cilj postal nedvoumno jasen, je predsednik Vladimir Putin naročil svojemu veleposlaniku pri Združenih narodih (OZN) Vasiliju Nebenzji, naj 11. aprila za njegovo mizo v dvorani Varnostnega sveta ZN prebere naslednji stavek: »Zelo kmalu bo edina tema mednarodnih srečanj v Ukrajini brezpogojna predaja kijevskega režima.«

To je cilj, ki se mu Rusija po Helmerjevemu mnenju uspešno približuje, pomeni pa »popoln vojaški poraz ukrajinskih, ameriških, britanskih, francoskih, poljskih in drugih sil na ukrajinskem ozemlju in v zračnem okolju; predaja občinskih uprav mest na vzhodnem bregu, vključno s Harkovom, Dnjepropetrovskom in Odeso; razorožitev in demilitarizacija ozemlja med Kijevom in poljsko mejo; odhod vseh članov režima, začenši z Vladimirjem Zelenskim.«

To je ultimat brez alternative za Kijev.

Rezultate vidimo te dni, ko so ruske sile že začele z ofenzivnimi operacijami na severni fronti.

Nebenzja je svojo napoved objavil v četrtek, 11. aprila, zvečer po kijevskem času.

V času, ko je nastalo njegovo besedilo, ga uredilo zunanje ministrstvo, pooblaščeno v Kremlju, in je Nebenzja dobil zeleno luč da ga pove, je minilo le nekaj ur po tem, ko so luči v Kijevu ugasnile, ko je elektrarno Tripolskaja uničila nova ruska raketa X-69.

In te sedaj tolčejo po Ukrajini vsak dan.

In zakaj je to pomembno?

udari.jpg

Zato, ker so napad na tovarno Tripolskaja Rusi izpeljali z raketami X-69, ki so jih izstrelila letala Su-34 ali Su-35, ki so letela v razdalji največ do 400 kilometrov od ciljev.

To pomeni veliko spremembo za Ukrajino.

Spremembo na slabše.

Letala so bila namreč v ruskem zračnem prostoru, še vedno izven dosega ukrajinskih Patriotov in drugih baterij zračne obrambe; rakete pa so prebile obrambo zračne obrambe okoli Kijeva in jih ni bilo mogoče prestreči.

Boris Rožin, čigar vojaški blog Colonel Cassad na splošno predstavlja razmišljanje generalštaba ruske vojske, poroča o operativnem preboju, prikazanem 11. aprila, in pojasnjuje, kaj zemljevidi trenutnih napadov napovedujejo za naslednji krog napadov in čase po tem.

»Do večera 11. aprila so ukrajinski viri poročali, da bi lahko rakete X-69, ki se izstreljujejo iz zraka, uporabile za napade v Tripolskaja TPP [termoelektrarno]. Zaenkrat te informacije niso potrjene, vendar je vredno podrobneje preučiti te rakete. Njihov doseg je skoraj 20-krat manjši kot pri raketah X-101 [kar ustreza približno 250-500 kilometrom], katerih nosilci so strateška letala vesoljskih sil [Tu-95].

Po funkciji [X-69] so bližje tujim [anglo-francoskim] raketam Storm Shadow/SCALP, s katerimi poskušajo udariti na Krimski most.

Doseg [X-69] 300 km bi lahko bil dovolj, če bi izstrelitve raket izvajali z ozemlja regije Brjansk. Če bo uporaba raket v prihodnosti potrjena, bo to pomenilo, da noben ukrajinski energetski objekt na reki Dnjeper ne more varno delovati, udarne zmogljivosti letalsko-vesoljskih sil pa so se pomnožile.«

K oslabitvi zračne obrambe v Ukrajini je privedlo več dejavnikov, med katerimi je na prvem mestu nesorazmerno visoka poraba dragih protiletalskih raket SAMP-T (tega namerava kupiti Slovenija, op. avt.) in Patriot ter vsakodnevne izgube ukrajinskih sistemov protizračne obrambe blizu fronte.

Tja so bili napoteni, da bi preprečili vdor ruskih letal, proti zahodu ali vsaj zmanjšali njihovo aktivnost, posledično pa so postali tarča sami tuji sistemi protizračne obrambe.

In tako je krog sklenjen - sistemov zračne obrambe srednjega dosega zdaj ni mogoče postaviti blizu energetskih objektov zaradi nevarnosti uničenja; v primeru njihovega uničenja pa se Zahodu ne mudi zamenjati lanserjev in radarjev.

Posledično ostajajo ključni energetski objekti nezaščiteni; lažje jih je napasti; in za kombinirane udare ni več potrebna uporaba (ruskega) strateškega letalstva, kot je bilo to na začetku posebne vojaške operacija (SVO) ali v preteklem letu.

geografija1.jpg

Te okoliščine omogočajo ruskemu obrambnemu ministrstvu, da zmanjša porabo raket dolgega dosega X-101, generalštabu pa odpre možnost, da razširi operativno obzorje pri napadih in razmisli o naslednjih globalnih korakih«

»Na katere cilje lahko vpliva to po uničenju Tripolskaja? Če primerjate domet raket X-69 z lokacijo energetskih objektov na Dnepru, lahko ugotovite, da zaradi pomanjkanja zračne obrambe, prisotnosti poceni manevrirnih raket in velikega števila vojakov z ruske strani, lahko organizirate ogromen napad na katero koli tarčo v osrednjem delu Ukrajine. Omeniti velja, da je bil precejšen del TE [termoelektrarna], SPTE [kogeneracijske elektrarne] in HE [hidroelektrarna] na Dnjepru že enkrat ali večkrat napaden.

Toda z uporabo X-69, katerih stroški so nekajkrat nižji od X-101/X-555, lahko uničenje ukrajinske energetske infrastrukture doseže bistveno novo raven,« ocenjuje analitik.

Nenadna izguba 1,8 GW proizvodnje zaradi uničenja termoelektrarne Tripolskaja in splošnega pomanjkanja električne energije je resen in nerešljiv problem za Ukrajino.

Delno delujočih in še ne povsem uničenih ciljev ni več veliko; tri izmed njih – Zmievskaja, Pridneprovskaja in Krivorižska [Krivoj Rog] so zdaj v dosegu raket X-69.

Za dokončno uničenje podobnih objektov na zahodu Ukrajine (Burštin in Dobrotritskaja TPP) se lahko izvede kombinirani raketni udar z uporabo dolgega dosega X-101.

»Glede na dejstvo, da imajo termoelektrarne (TE) in tudi hidroelektrarne (HE) v Ukrajini pomembno vlogo v sistemu in so odigrale vlogo energetskega blažilca, bo njihovo uničenje povzročilo dejstvo, da da v elektroenergetskem sistemu vzhodnega in osrednjega dela Ukrajine ne bo stabilne elektrike. In brez tega je nemogoče ne samo delovanje industrije, ampak tudi vsako normalno življenje, da ne omenjam resnih vojaških zmogljivosti,« ocenjuje vojaški strokovnjak.

Z drugimi besedami: V Ukrajini bo kmalu zelo nevarno celo priključiti telefone in drugo opremo na električno omrežje.

Številne stroje in naprave bi lahko celo uničila nestabilna napetost omrežja.

Padec proizvodnje elektrike v Ukrajini je strahoten, čeprav mediji na zahodu o tem sploh ne poročajo.

Z 21,13 GW pred vojno na manj kot 7,8 GW danes.

Vrhunec je proizvodnja dosegla 25. januarja 2022 – po podatkih Ukrenerga, ki jih je sporočila Mednarodna agencija za energijo (IEA) – 21,13 GW.

Ukrajinsko povpraševanje je na ta dan znašalo 21,91 GW.

Številke Ukrenerga so bile nazadnje objavljene za 27. oktober 2022, ko je potekala prva faza električne vojne.

Proizvodnja je znašala le še 10,71 GW; povpraševanje je bilo 10,77 GW.

Ocenjena zmogljivost, ki je preživela do konec marca letos, po ponovnem začetku električne vojne, je bila v poročilu polkovnika Cassada 30. marca ocenjena na 7,8 GW.

Uvoz električne energije iz okoliških držav EU je dosegel vrhunec prejšnji mesec, 26. marca, z 18.649 MW na uro ali približno 779,2 MW proizvodnih zmogljivosti EU; to je dobrih 10 % domače proizvodnje.

Številka je precejšnja za en dan in ta elektrika je zelo draga, ne glede na to, ali plača Kijev ali Evropejci, ugotavlja John Helmer.  

Kako dolgo se lahko Ukrajina in njene sosede EU dogovorijo, da bodo obdržale stopnjo ali jo razširile, ni znano.

Zmogljivost vodov iz omrežij EU je bila konec lanskega leta 1,7 GW.

Ruski napadi na prenosno omrežje znotraj Ukrajine bodo to količino verjetno še zmanjšali.

Bi lahko Ukrajino rešili obnovljivi viri energije? Podatki kažejo, da ne.

V najboljšem primeru je »na papirju« trenutna proizvodna zmogljivost sončnih elektrarn približno 5 GW, vetrnih pa 1,3 GW.

Glede na poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) o proizvodnji električne energije z dne 25. februarja 2022 pa so sončne elektrarne proizvedle le 0,10 GW, vetrne elektrarne pa 0,04 GW. Podatke IEA je pridobil Ukrenergo, kijevsko državno podjetje.

Večina obnovljivih virov energije v Ukrajini je na jugovzhodu države, za ali tik pred fronto.

V zadnjem poročili IEA 25. februarja 2022 so ukrajinske jedrske elektrarne proizvedle 8,42 GW, premog 3,82 GW, hidroelektrarne 1,28 GW, zemeljski plin 0,47 GW, sončne elektrarne 0,10 GW in vetrne 0,04, GW, skupaj 14,13 GW.

Aleksej Slovcov je povzel trenutno situacijo v vojaškem blogu Slavjangrad: »Sovražnikova sposobnost manevriranja [prerazporeditve in ravnotežja] bremena je praktično izginila. Bazno obremenitev nosijo jedrske elektrarne, vsa nihanja v urniku pa je zdaj mogoče pokriti le z uvozom od zunaj. In to je omejeno s pasovno širino omrežja in močjo na drugi strani. Zmožnost nadzora frekvence v elektroenergetskem sistemu bo močno zmanjšana. Vzhod Ukrajine je zdaj obtičal v odvisnosti od več vodov 330 kV in manj. Tam je dobesedno potreben zadnji klik, da gre vse v mrak od Dnjepra do Harkova. Če bo 750 kV omrežje uničeno, bo sistem razpadel na tri izolirana vozlišča okoli jedrskih elektrarn.«

tripolskaja.jpg

Po besedah Natovega veterana in strokovnjaka za uporabo elektrotehnike v vojni ni možnosti, da bi režim v Kijevu lahko zapolnil luknjo v moči, ki nastaja zaradi ruskih operacij.

»Obnovljivi viri energije [sonce, veter] niti približno niso zapolnili vrzeli. So prevara, zlasti v ukrajinskem primeru. Če izvzamemo proizvodnjo iz enačbe, če Rusi nadaljujejo z napadi na prenosno in distribucijsko infrastrukturo ter proizvodne, transportne in skladiščne zmogljivosti, je neizogiben zaključek propad ukrajinskega električnega omrežja. To pomeni propad ukrajinske družbe. Ko gledamo, kako se odvija električna vojna, dobim vtis, da je [ruski] cilj sedanje faze električne vojne potisniti [Ukrajince] zahodno od Dnjepra – zato temu rečemo faza 2.«

Vir je dejal, da mejne države Nata nimajo zmogljivosti za povečanje svoje oskrbe z električno energijo v Ukrajini, tudi z dodatkom na novo napovedanih virov energije v baltskih državah.

Oleg Tsarev, vplivna ukrajinska politična osebnost in potencialni ruski kandidat za predsednika v Kijevu prav tako analizira dogajanje v Ukrajini.

Oktobra lani je bil tarča ukrajinskega atentata. Zdaj živi in dela na Krimu.

Energy infrastructure in the Dnipropetrovsk region was damaged

To cover the emerging deficit in the country's energy system, emergency assistance is being brought in from Europe. The Ministry of Energy of Ukraine reported this.

It is noted that the infrastructure was damaged on… pic.twitter.com/0qyMAypmsq

— -- GEROMAN -- time will tell - -- (@GeromanAT) May 4, 2024

Tako piše v enem od člankov, v katerem analizira novo fazo v električni vojni:

»Kaj se je zgodilo? Zakaj je naše delovanje postalo bolj udarno? Deloma je to posledica dejstva, da so ruske vesoljske sile precej uničile ukrajinske sisteme zračne obrambe. Od poletja 2022 so se izgube tovrstnih sistemov AFU [Oboroženih sil Ukrajine] močno zmanjšale zaradi integracije zračne obrambe z zahodnimi obveščevalnimi sistemi. Naši so podrobno opazovali zahodne sisteme zračne obrambe, analizirali njihovo delo in iskali ranljivosti. In to je trajalo dolgo: v celotnem letu 2023 je bilo po uradnih poročilih našega ministrstva za obrambo zadetih le 46 protiletalskih raketnih sistemov (SAM) Ukrajine. In v treh mesecih letos so jih našteli že 52.«

Povečalo se je tudi število napadov ruske vojske.

»Naša vojska je preučevala, kako delujejo zahodni sistemi, kako jih obiti ali zadeti. Izboljšali smo kakovost obveščevalnih podatkov. Porazi SAM na bojni fronti in v zaledju so živahni primeri tega. Poleg tega se uporablja kombinacija napadov brezpilotnih letal Geranium in izstrelitev raket. To potrjuje statistika generalštaba oboroženih sil Ukrajine v analizi kombiniranih zračnih napadov in UAV: če je bilo na začetku leta 2023 naših [ruskih] udarov v povprečju okoli 22 na dan, potem sredi in na koncu leta jih je bilo preko 50; februarja 2024 je to število nenadoma poskočilo na 84 na dan, marca pa se je stopnja napadov naših raket in dronov nadaljevala. Sovražnikove zračne obrambe je manj.«

Spodnji graf jasno kaže, da so marčevski napadi Ukrajino iz izvoznice električne energije spremenili v uvoznico.

Uvoz električne energije Ukrajini za zdaj omogoča, da se izogne popolnim izpadom električne energije, ki bi postali realnost brez podpore EU.

Z drugimi besedami, Rusija iz Ukrajine dela energetsko potraten »kovček brez ročaja« za Evropo.

Evropa je prisiljena trošiti drage energetske vire (ki jih kupuje v ZDA), da bi preprečila začetek kamene dobe v Ukrajini.

Evropska proizvodnja je očitno posredno tudi na udaru ruskih oboroženih sil: evropsko elektriko po dragih znotrajevropskih cenah troši Ukrajina, to pa plačajo evropski davkoplačevalci in ta ista evropska proizvodnja, ki je že začela z begom v ZDA, da bi ohranilia konkurenčnost, ocenjuje eden od komentatorjev na kanalu Telegram.

Vse to so slabe napovedi za Ukrajino.

EU je Ukrajini sicer z zadnjimi odločitvami namenja praktično neomejeno ekonomsko pomoč, a to ne bo spremenilo dejstva, da bo država proti koncu leta v veliki meri deelektrificirana.

Za to pa bomo plačevali evropski davkoplačevalci.

In tudi za to bo elektrika v Evropi še naprej zelo draga.

Če se bo proces električne denacifikacije ustavil v Ukrajini, ali pa se bo nadaljeval proti zahodu, pa bodo s svojim odnosom do Rusije odločile dame članice zveze NATO.