Na Seznam svetovne dediščine so bile Škocjanske jame v okviru Konvencije o svetovni dediščini vpisane 28. 11. 1986. Foto: Borut Lozej
Na Seznam svetovne dediščine so bile Škocjanske jame v okviru Konvencije o svetovni dediščini vpisane 28. 11. 1986. Foto: Borut Lozej

Letos je za Park Škocjanske jame posebno leto. Park praznuje 25-letnico javnega zavoda, Škocjanske jame pa 35. obletnico vpisa na Unescov seznam. Poleg tega je letos tudi mednarodno leto jam in krasa ter 50. obletnica Unescovega programa Človek in biosfera in konvencije Ramsar.

Ob jubileju v parku sicer niso pripravili posebnih praznovanj, saj jim je to preprečila epidemija, je pojasnil direktor parka Stojan Ščuka. Načrtovali so slovesnost, različna strokovna srečanja in druge dogodke, a je vse odpadlo. "Imeli smo le posvet o čisti Reki, to pa je tudi vse," je dejal. So pa v sodelovanju s filatelističnima društvoma iz Trsta in Kopra ter s Pošto Slovenije pripravili predstavitev priložnostnega žiga pogodbene pošte Škocjanske jame.

Skrbi jih napovedana zajezitev Suhorce

Škocjanske jame so sicer tudi po 35 letih edina samostojna naravna vrednota v Sloveniji, ki je vpisana na Unescov seznam. Ščuka je ponosen na rezultate, ki so jih dosegli v tem obdobju. Ob tem pa je opozoril na temne oblake nad prihodnostjo naravnega bisera. Skrbi jih namreč napovedana zajezitev Suhorce v okviru zagotavljanja vodnega vira za slovensko Istro.
"Če pogledamo sedem let nazaj, smo na konferenci Unesca dobili pohvalo za maksimalno število točk pri ocenjevanju. Pred štirimi leti je bila podobna konferenca, na kateri so že opozarjali, da se lahko dejansko zgodi, da jih lahko določeni infrastrukturni projekti ogrozijo. Takrat je opozorilo šlo na račun načrtovanja avtocestnega odseka, ki naj bi potekal v naši bližini, prav tako so se v naši bližini omenjale vetrne elektrarne," je spomnil.

Škocjanske jame

Čeprav je pri projektih, kot je napovedana zajezitev Suhorce, predpisan protokol, je težave v tem,da "se ga danes ne drži nihče", je opozoril in dodal: "Ker je država sopodpisnica tega protokola, ki bi morala dejansko zaprositi Unesco v Parizu za smernice pri pripravi presoje vplivov na okolje s posebnim poudarkom na svetovni dediščini in jih obvestiti o načrtovani naložbi," je pojasnil Ščuka.

"Tak poseg bi bistveno vplival na kraški vodonosnik"

Odgovor na to, kaj bi taka zajezitev pomenila za Škocjanske jame, mora po njegovih besedah dati stroka. "Pravilno je treba prikazati ta projekt, nato pa naj na tej podlagi dajo strokovne službe Unesca smernice, na podlagi katerih bi se pripravila presoja vplivov na okolje. Že danes pa lahko kljub temu z gotovostjo trdimo – in to ni le moje mnenje –, da bi tak poseg bistveno vplival na kraški vodonosnik. To pa bi imelo posledice tako za nas kot kot tudi za življenje v Škocjanskih jamah," je opozoril.

Pri tem projektu najbolj moti to, "da se poskuša skregati Obalo s Krasom", je še dejal in izrazil prepričanje, da bi lahko našli rešitev za zagotavljanje dovolj velikih količin pitne vode na Obali, s katero bi bili vsi zadovoljni.

Škocjanske jame so bile prvi slovenski vpis na Unescov seznam naravne dediščine. Drugi vpis predstavljajo bukovi gozdovi, v sklopu skupne kandidature 11 držav. Foto:
Škocjanske jame so bile prvi slovenski vpis na Unescov seznam naravne dediščine. Drugi vpis predstavljajo bukovi gozdovi, v sklopu skupne kandidature 11 držav. Foto:

Turizma ne bodo več spodbujali, prej ga bodo omejevali

Škocjanske jame je sicer leta 2019 obiskalo več kot 200.000 obiskovalcev, v covidnem letu 2020 pa le 46.000. Letos jim kaže nekoliko bolje, doslej so našteli okrog 81.000 obiskovalcev.
"Lahko pa rečem, da smo s temi številkami zadovoljni, saj nam ob pomoči države to omogoča solidno preživetje. V tem obdobju smo se odločili, da ne bomo več povečevali števila obiskovalcev, ampak prej omejevali. Kajti če hočeš pravilno podoživeti to naravno vrednoto, nikakor ne smemo dopuščati, da bi prišlo do množičnega turizma, do razvrednotenja tega bisera. Zato bomo v prihodnjih letih število obiskovalcev omejevali, tako da si bo jame na leto ogledalo maksimalno 150.000 obiskovalcev, nikakor pa ne več 200.000 ali celo več," je pojasnil Ščuka.

Edinstven kraški pojav, ki mu na svetu ni enakega

Škocjanske jame so edinstven naravni kraški pojav, stvaritev reke Reke. Izjemna prostornina podzemnega kanjona jih ločuje od drugih jam in jih uvršča ob bok nekaterim svetovno znanim podzemeljskim znamenitostim. Zato so jih leta 1986 vpisali na seznam svetovne dediščine pri Unescu.

Regijski park Škocjanske jame leži na matičnem Krasu, kjer so raziskovalci začeli sistematično in strokovno odkrivati in razlagati kraške pojave. Park je bil ustanovljen leta 1996. Ožje zavarovano območje meri 401 hektar, vplivno območje parka pa obsega 450 kvadratnih kilometrov in pokriva porečje Reke. Park skrbi tako za varstvo in ohranjanje naravnih vrednot ter kulturne dediščine kot tudi za prepoznavnost in razvoj območja, ki ga pokriva.