Že pred današnjim začetkom volilne kampanje je bilo slišati oceno, da se s kampanjami za posvetovalne referendume zmanjšuje pomen evropskih volitev, za katere sicer politika pravi, da so prelomne, tako zaradi krepitve skrajne desnice kot zaradi izzivov, ki so pred Evropsko unijo.

Kandidatne liste je doslej vložilo osem strank

Kandidatne liste za evropske volitve je doslej vložilo osem strank. Prvi dve, listi NSi-a in zunajparlamentarne stranke Vesna, je Državna volilna komisija (DVK) že potrdila, na današnji seji pa bo odločala še o ustreznosti kandidatnih list SLS-a, SD-ja, Svobode, SDS-a, Levice in stranke Resni.ca.

Da se bodo potegovali za sedeže v Evropskem parlamentu, so napovedali tudi v strankah DeSUS, Zeleni Slovenije, Pirati in Nič od tega, čas za vložitev kandidatur pa imajo do petka, ko se izteče rok za to volilno opravilo. Za danes so vložitev kandidatur napovedali v DeSUS-u.

Še vedno pa ni jasno, kakšna bo usoda kandidatne liste Vesne po smrti njihove kandidatke Mance Košir. Listo so namreč že potrdili, zakonodaja pa postopanja v primeru smrti katerega od kandidatov izrecno ne opredeljuje. Tudi o tem vprašanju bo DVK odločal na današnji seji.

Kaj pričakujejo volivci?

"Kot najpomembnejšo vrednoto, ki bi jo moral EU poudarjati in zagovarjati v sedanjem in prihodnjem obdobju v Sloveniji, poudarjamo mir," je v izjavi za Radio Slovenija povedala direktorica Mediane Janja Božič Marolt.

Utegne pa se zgoditi, da bodo evropske teme ostale v senci kampanj posvetovalnih referendumov o evtanaziji, konoplji in preferenčnem glasu.

"Spreminja se geopolitična in geostrateška slika. To je vprašanje danes in o tem bi morali govoriti več," je za Radio Slovenija povedal politični analitik Marko Hočevar.

Vsaj pri dveh, evtanaziji in konoplji, prevladuje ocena, da bomo v kampanji gledali že videno.

"Lahko se zgodi, da bo kampanja nepredvidljiva in da tudi sami rezultati ne bodo presenetljivi, če bo katera od zunajparlamentarnih strank uspešna," je sklenil Hočevar.