Kam bi odtavala zgodovina, če bi Abraham Lincoln, prvi republikanski predsednik ZDA, v strahu pred nasilnimi hillbilly belci in vihro državljanske vojne, okleval pri potrditvi The Emancipation Proclamation akta, ki je v suženjstvo uklete črnce osvobodil zla?
Le kam bi zašla zgodovina, če se drobna šivilja Rosa Parks, usodnega decembrskega dne ne bi trmasto uprla, ampak bi ponižno klonila pred zloveščimi rasisti in sedež na avtobusu prepustila belcu?
Parksovo so aretirali, a mali incident temnopolte aktivistke je razvnel strasti in sprožil bojkot avtobusnega prometa v Montgomeryju. Uporništvo Parksove je navdušilo svet. Samoiniciativno se je formiralo gibanje, ki je za Afroameričane zahtevalo enake pravice, kot so jih uživali belci.
Gibanje je vodil Martin Luther King jr. in leta 1964 prejel Nobelovo nagrado za mir. Le štiri leta kasneje je dušni baptist in avtor kultnega izreka “I have a dream!” tragično umrl. Izdihnil je pod streli rasističnega fanatika, kakor pošteni Abe - kot so klicali Lincolna. Tudi on je bil tarča atentatorja. Strel neuravnovešenega nacionalista je pokosil Malcoma X, še enega srčnega borca za pravico.
Kako bi danes funkcionirala RKC, če lucidni mislec Jan Hus, tudi oče češkega pravopisa, v mračnjaštvu srednjega veka ne bi kljuboval in bil javno oklican za heretika?
In kako bi se končala stoletna vojna med Francijo in Anglijo, če Ivana Orleanska, rosna najstnica in večna uganka zgodovine, kralja Karla VII ne bi prepričala, da ji dovoli poveljevati francoski vojski?
Orleansko, ki naj bi imela stik s Stvarnikom, so zajeli Burgundci in jo prodali Angležem. Ti so jo sežgali na grmadi. V ognjenih zubljih je končal tudi Hus, po ukazu cesarja Sigismunda, ubogljivega copatka Barbare Celjske, naše gore olistane možače. Kmalu po zločinu so Orleanski nadeli svetniški sij, Husa pa je šele čez 600 let za pravega reformatorja Cerkve razglasil papež Janez Pavel II. - da je napredni mož končno našel mir na onem svetu.
Socialisti so s portretno sliko Margaret Thatcher strašili otroke na Otoku, a gospa z ikonično frizuro je z ostrimi rezi Veliko Britanijo vrnila na zemljevid gospodarskih velesil. Čeprav je rešila državo, so jo prej sovražili, kot ljubili.
Naš aktualni premier Robert Golob pa bi rad bil ljubljen, a kot je dejal bivši politik Pavle Gantar, je premier v brezizhodni zagati. Če ne napravi reform, ga bodo potolkli, ker jih ni napravil, če jih napravi, ga bodo potolkli, ker jih je napravil. Lose-lose situacija, ker v resnici nihče ne mara reform. Cona udobja je prijetnejša in dokler Slovenijo de facto preživlja EU, smo podobni bubregu v loju.
Pred Estonijo, bivšo sovjetsko entiteto, je Slovenija v razvoju vodila, a od komplimentov o drugi Švici omamljeno padla v pravljični trans.
Goloba so ljudje izvolili samo zato, da slučajno ja ne bi zmagal Janša. Narod, ki kolektivno nasede ad hominem paranoji, bo nasedel vsaki laži, saj kritične presoje ni zmožen. Zato ne bodite šokirani, če bo na bodočih volitvah slavil grof Drakula.
Radikalni estonski premier Mart Laar pa ni izgubljal časa: Estonija je prva država v Evropi, ki je uvedla enotno davčno stopnjo ter transparentno, na javnih razpisih, privatizirala večji del nacionalne industrije in tako uspešno stabilizirala gospodarstvo, odpravila carine in subvencije, uredila proračun. Vse to je Laar napravil v obdobju dveh let, 1992 - 1994. Po njegovi zaslugi se Estonija po indexu davčne konkurenčnosti hvali z najpravičnejšim davčnim sistemom na svetu, o čemer pričajo uradni podatki - zadnji iz leta 2022.
Estonija je zgodba o uspehu, Slovenija je povest o potuhnjenih oportunistih.
Filozof Jean-Paul Sartre je zagovarjal svobodo slehernika in verjel, da je človek, kot svobodno bitje odgovoren za čisto vse elemente sebe, lastnih dejanj ter osebne zavesti. Sartre teorijo sklene z mislijo, da s popolno svobodo pride tudi popolna odgovornost. V momentu, ko je EU zatrla katalonsko neodvisnost, se je iluzija o evropski svobodi razblinila.
Golob je pred parlamentarnimi volitvami obljubljal svobodo, ne da bi prej obrnil list v Les chemins de la liberté. Želel je ostati na čelu GEN-I, a kadrovska sila SDS ga je odslovila. Malo je mečkal in stopil v politiko. Iz maščevanja, jeze, besa, gneva, ponižanja, nemoči. In ne zato, ker bi bil inkarnacija Mahatme Gandhija. Goloba so ga ljudje izvolili samo zato, da slučajno ja ne bi zmagal Janša. Narod, ki kolektivno nasede ad hominem paranoji, bo nasedel vsaki laži, saj kritične presoje ni zmožen. Zato ne bodite šokirani, če bo na bodočih volitvah slavil grof Drakula. V redu, ne bo, a lahko bi. Že to je problem.
Politika nima zveze z moralo, je zapisal Niccolo Machiavelli in Slovenija je z Golobom dobila samo japija brez stika z realnostjo, ki mu nič ne pomaga, da je najpomembnejša figura na šahovnici, saj je tudi najšibkejša. Kralj je mevža - naj živi kralj!