REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Izgubljena vojna: Blinken Rusom ponuja demilitarizacijo Ukrajine, Krim, Donbas, Zaporožje... - če ustavijo ofenzivo!

Izgubljena vojna: Blinken Rusom ponuja demilitarizacijo Ukrajine, Krim, Donbas, Zaporožje... - če ustavijo ofenzivo!Prihodnost? Ukrajinska demilitarizirana cona. Vir: Zajem zaslona, Twitter

V ZDA se je zgodil pomemben premik. Pa ne zaradi tankov, za katere sploh ni jasno, ali bodo v pomembnem številu videli bojišče v Ukrajini.

Novinar David Ignatius, ki je bil vso svojo kariero tesen sodelavec ameriškega zunanjega ministrstva in je pogosto skozi svoje članke predstavljal uradna stališča ameriške diplomacije, je v Washington Postu objavil komentar, v katerem je po oceni poznavalcev dejansko razgrnil stališča administracije Joeja Bidna.

Prvič, odkar se je posebna vojaška operacija začela lani, vojna stran v Washingtonu izrecno in neposredno ponuja koncesijske pogoje za ruske varnostne cilje.

Pri tem se je skliceval na mnenje visokega uradnika, ki pozna razmišljanja Bidnovega državnega sekretarja Antonyja Blinkna.

Komentar z naslovom »Blinken razmišlja o svetovnem redu po ukrajinski vojni« je skrit za »plačilnim zidom«, toda najstarejši tuji dopisnik iz Moskve, Avstralec John Helmer nam na svoji spletni strani »Pleše z medvedi« predstavlja celotno besedilo kot citat ter analizira glavne poudarke Ignatiusovega komentarja in jih pripisuje ameriškemu zunanjemu ministrstvu, o razmišljanjih katerega Ignatius tudi eksplicitno razpravlja.

Anthony Blinken Vir:Twitter
Anthony Blinken. Vir: Twitter, zajem zaslona

Helmer vse skupaj predstavi še bolj neposredno in pravi, da je novinarja Washington Posta »pravkar poklical sedanji državni sekretar Antony Blinken, da predsedniku Vladimirju Putinu, Varnostnemu svetu in generalštabu v Moskvi prenese nujno novo sporočilo.«

Najboljši odgovor je nadaljevanje posebne vojaške operacije, uničenje ukrajinske vojske v njenih sedanjih žepih, popolna deelektrifikacija in uničenje logistike, nato pa bodisi zavzetje vsega vzhodno od reke Dneper ali vzpostavitev de facto demilitarizirane cone, vključno s Harkovom.

Kar sledi, je sicer povzetek Blinknove ponudbe, kot jo vidi Helmer.

»Prvič, odkar se je posebna vojaška operacija začela lani, vojna stran v Washingtonu izrecno in neposredno ponuja koncesijske pogoje za ruske varnostne cilje, brez Ukrajincev na poti. Pogoji, ki jih je Blinken sporočil Ignatiusu, da jih natisne, so se pojavili v izdaji Washington Posta 25. januarja…

Teritorialne koncesije, ki jih (Rusom) predlaga Blinken, vključujejo Krim, Donbas in Zaporožje, hersonski 'kopenski most, ki povezuje Krim in Rusijo.' Zahodno od reke Dneper, severno okoli Harkova in južno okoli Odese in Nikolaeva je Blinken prvič omenil ameriško sprejemanje 'demilitariziranega statusa' v Ukrajini.

Ponuja tudi dogovor ZDA o omejitvi namestitve HIMARS-ov, pehotnih bojnih vozil ZDA in Nata ter tankov Abrams in Leopard do točke v zahodni Ukrajini, od koder lahko 'manevrirajo ... kot odvračilno sredstvo pred prihodnjimi ruskimi napadi.'

To je ponudba za kompromis – razdelitev skozi demilitarizirano območje (DMZ) na vzhodu Ukrajine v zameno za ustavitev načrtovane ruske ofenzive, ki uničuje utrdbe, železniška vozlišča, bojne enote in letališča na zahodu, med poljsko in romunsko mejo, Kijevom in Lvovom ter izid, ki ga Blinken, imenuje 'pravičen in trajen mir, ki podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine.'

V predlaganem Blinknovem dogovoru je tudi ponudba neposrednega ameriško-ruskega sporazuma o 'možnem povojnem vojaškem ravnovesju', 'brez tretje svetovne vojne' in brez članstva Ukrajine v Natu z 'varnostnimi jamstvi, podobnimi 5. členu Nata.'« navaja John Helmer.

Res pa je tudi, da razvpita Victoria Nuland, Blinknova namestnica in glavna arhitektka prevrata v Kijevu leta 2014, Rusiji uradno ponuja umik sankcij v primeru resnih pogajanj.

V samem komentarju Ignatiusa veliko bolj širokogrudno, posredno ponudbo Washingtona Kremlju Helmer vidi v naslednjem odstavku: »Krim je posebna točka razprave. V Washingtonu in Kijevu je splošno razširjeno mnenje, da je ponovna pridobitev Krima z vojaško silo nemogoča. Kakršen koli ukrajinski vojaški napredek letos v Zaporiški oblasti, kopenskem mostu, ki povezuje Krim in Rusijo, bi lahko ogrozil ruski nadzor. Toda vsesplošna ukrajinska kampanja za zavzetje Krimskega polotoka je nerealna, verjamejo številni ameriški in ukrajinski uradniki. To je delno zato, ker je Putin nakazal, da bi bil napad na Krim ovira za jedrsko eskalacijo.

Administracija deli vztrajanje Ukrajine, da je treba Krim, ki ga je Rusija zasegla leta 2014, sčasoma vrniti. Toda kratkoročno je za Kijev ključno, da Krim ne služi več kot baza za napade na Ukrajino. Ena formula, ki me zanima, bi bil demilitariziran status z odloženimi vprašanji končnega političnega nadzora.

Ukrajinski uradniki so mi lani povedali, da so o takšnih možnostih razpravljali z ameriško vlado.«

Helmer poudarja, da Ignatius namiguje, da bi zahodni tanki lahko ostali v skladiščih zahodno od Kijeva, če Rusija ne nadaljuje z operacijami.

Ob tem poda tudi posreden odgovor predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina, ki naj bi o tem prejšnji teden razpravljal z generalštabom in Svetom za nacionalno varnost.

Putin naj bi svoj odgovor povedal na srečanju s študenti v sredo, nekaj ur po objavi omenjenega članka v Washington Postu.

Po oceni Helmerja to pomeni, da »Rusi ne verjamejo ničemur, kar ameriški uradnik reče, še najmanj pa iz ust Blinkna, Ignatiusa in Washington Posta.«

»Mislim, da ljudje, kot ste vi,« je dejal predsednik Rusije, »najbolj jasno in najbolj natančno razumejo potrebo po tem, kar Rusija zdaj počne, da bi podprla naše državljane na teh ozemljih, vključno z Luganskom, Doneckom, območjem Donbasa kot celoto in Hersonom ter Zaporožjem.«

»Cilj, kot sem že večkrat pojasnil, je predvsem zaščititi ljudi in Rusijo pred grožnjami, ki nam jih poskušajo ustvariti na naših lastnih zgodovinskih ozemljih, ki mejijo na nas. Tega ne moremo dovoliti. Zato je izjemno pomembno, da mladi, kot ste vi, z orožjem v rokah branijo interese svoje majhne in širše domovine in to počnejo zavestno,« je dejal Putin.

Po oceni Helmerja to pomeni, da »Rusi ne verjamejo ničemur, kar ameriški uradnik reče, še najmanj pa iz ust Blinkna, Ignatiusa in Washington Posta«.

Ob tem je popolnoma jasno, na kaj generalštab ruske vojske in Putin mislita, ko govorita o sosednjih zgodovinskih ozemljih Rusije ter o svoji »majhni in širši domovini«.

Med obiskom univerze Lomonosov v Moskvi je ruski predsednik Vladimir Putin med ostalim študentom povedal, da je »Nemčija še vedno pod okupacijo ameriških vojakov in ni neodvisna država.«

Nato Helmer poda še oceno dobro obveščenega, neodvisnega vojaškega analitika iz Moskve: »Najboljši odgovor je nadaljevanje posebne vojaške operacije, uničenje ukrajinske vojske v njenih sedanjih žepih, popolna deelektrifikacija in uničenje logistike, nato pa bodisi zavzetje vsega vzhodno od reke Dneper ali vzpostavitev de facto demilitarizirane cone, vključno s Harkovom.

Blinknu in drugim ni mogoče zaupati, da se bodo držali dogovora, če bodo mislili, da imajo možnost, da si kupijo čas.

Ukrajinskih nacistov v tem predlogu očitno ni – in z njimi se je treba še ukvarjati. Vemo, da težavam ne bo konca, če se ruski cilj denacifikacije proti njim zdaj ustavi.«

Omenjena analiza pa pojasni tudi opletanje slovenskega zunanjega ministrstva, ki je po pošiljanju tankov režimu v Kijevu nenadoma spoznalo - moč diplomacije.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem znova pričela omenjati pomen dogovorov z Rusijo, premier Robert Golob pa Slovenijo vidi celo kot posrednico v sporu.

Smešno in tragično hkrati.

Slovenija je svojo kredibilnost s popolno vazalsko pozicijo napram ZDA že zapravila.

Tu je slovenska politika bila in je še vedno na napačni strani zgodovine.

Na poslopju slovenske vlade na Gregorčičevi še vedno plapola ukrajinska zastava, ki jo je tam postavila Janševa vlada.

Golobova bi - če se že ni upala umakniti insignij Janševe vladavine, zraven lahko izobesila še palestinsko zastavo, če bi bila res zavezana spoštovanju mednarodnega prava ...

Janša pa očitno »šteka« še manj in v polomljeni angleščini z napačnimi analogijami besno napada zunanje (in evropsko) ministrstvo, kjer so vendarle ujeli vsaj preblisk razuma, ko so se nenadoma spomnili, da ima tudi diplomacija moč.

Je pa to premalo za mir.

Vojna se bo zato – nadaljevala.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke