»Naša zadruga Skupina vrtovi panonski povezuje več kot sto kmetij večinoma iz Pomurja, ki skupaj integrirano pridelajo več kot 500 ton svežega sadja in zelenjave na leto. Njihove pridelke prek kratke dobavne verige Zelena točka dostavljamo več kot 150 trgovinam, gostilnam, hotelom, šolam in drugim javnim ustanovam. Letos bomo naredili velike korake naprej – z lastno pridelavo in digitalizacijo od njive do kupca,« pravi Denis Topolnik, predsednik zadruge Skupina vrtovi panonski.
Zadruga Skupina vrtovi panonski bo namreč septembra imela prve svoje pridelke. »Najeli smo nekaj površin, kjer smo zasadili prve vrtnine, ki jih bomo septembra pobrali in prodali. Naš glavni tehnolog za integrirano gojenje zelenjave je Robi Vernik, ki je tudi sam kmet. Začenjamo na 1,3 hektarja, vendar bi radi pridobili dodatna zemljišča in obseg pridelave še povečali,« razlaga Topolnik. Med prvimi vrtninami, ki so že v zemlji, so zelje in več vrst solate. Tudi zadruga tako kot njeni kmetje zelenjavo prideluje integrirano, saj tak certifikat pove kupcu, da je pridelek varen in pridelan do okolja prijazno.
Uvoz bi radi čim bolj zmanjšali …
Postopno bi radi vzgojili čim več vrst zelenjave in sadja. Glede na to, da smo lani po podatkih statističnega urada dosegli le 38-odstotno stopnjo samooskrbe z zelenjavo, vidijo veliko priložnosti za povečanje svoje ponudbe. »Prek kratke dobavne verige Zelena točka prodamo 80 ton svežega sadja in zelenjave na mesec, a je več kot polovica iz uvoza, saj je domače ponudbe premalo. Zato se po vseh možnih poteh trudimo, da bi povečali obseg pridelave v Sloveniji. Dokazati želimo, da tudi zadruga lahko postane pridelovalka in da se pridelava sadja in zelenjave splača. Imamo kupce in poznamo njihove potrebe, zato upamo, da se bo še kdo zgledoval po nas in se odločil za integrirano pridelavo zelenjave in sadja,« dodaja.
… in zajezili upadanje zelenjadarskih kmetij
Število zelenjadarskih kmetij se zmanjšuje in to bi radi ustavili. »Če ne bomo nič spremenili, se lahko zgodi, da čez deset let ostanemo brez slovenske zelenjave in bomo povsem odvisni od uvoza. To bi radi preprečili, saj je najbolj zdrava sveža zelenjava, ki je zrasla čim bližje,« poudarja Topolnik.
Dodatno priložnost vidi tudi v tem, da bi se zadruga Skupina vrtovi panonski začela ukvarjati tudi s predelavo. »Česar ne bi prodali svežega, bi predelali v živilo z daljšim rokom trajanja. Tako bi našo ponudbo še povečali in postali še bolj zanimivi za kupce,« dodaja Denis Topolnik.
Digitalizirajo ves proces od setve do prodaje
Verjame, da jih bo digitalizacija od setve do obiranja pridelkov in prihoda na police še bolj povezala s kupci. »Do konca leta bomo digitalizirali vso pridelavo od setve semena do obiranja in prodaje za vso zelenjavo in sadje kmetij, ki so naši kooperanti. Tako bomo vzpostavili tudi sistem sledljivosti za med in predelane izdelke s kmetij, ki jih prek Zelene točke prodajamo. Gre za moko, marmelado, kis, olje …« napoveduje Denis Topolnik.
»Kupci bodo v trgovini prek QR-kode preverili, kdaj je bila, na primer, solata pobrana in v kolikšnem času je prišla z njive na polico. Sveža solata je najbolj kakovostna. In če že ponujamo sveže pridelke, je prav, da dobijo kupci možnost, da se o svežini in načinu pridelave sami prepričajo,« dodaja sogovornik.
Kupec izve, kako dolgo je solata potovala do njega
Kupci bodo na prodajnem mestu skenirali QR-kodo za želeni pridelek in pogledali, kdo in kako ga je pridelal, kdaj je bilo obiranje in kako dolgo je potoval do police. Pridelovalci pa vsako fazo od pridelave, ki se začne s setvijo semena, do prodajne police fotografirajo in prek aplikacije na pametnem telefonu »podatki letijo v sistem«. Program in aplikacijo za sistem sledljivosti je razvilo digitalno inovacijsko stičišče za kmetijstvo in proizvodnjo hrane DIH Agrifood skupaj fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Maribora ter podjetjem ITC.
