V rubriki TOP JOB Ambasador smo letos predstavili številne Slovence, ki živijo in delajo v tujini. Zbrali smo deset zgodb, ki ste jih lahko prebrali, preostale pa najdete na tej povezavi.
Tudi v prihodnje bomo veseli vaših predlogov za zanimive sogovornike, zbiramo jih na anja.zaletel@finance.si.
Miloš Pešič na Otoku varuje zdravstvene logistične verige pred kibernetskimi napadi
Miloš Pešič je vodja informacijske in kibernetske varnosti v podjetju Marken. »Naše podjetje dela na področju logistike za zdravstvo in farmacijo, podpira klinične študije in različna testiranja po vsem svetu. Z ekipo skrbimo za zaščito elektronskih naprav in podatkov v laboratorijih. Poskrbeti moramo, da so osebni podatki, rezultati testov in podobno, ki se premikajo z ene točke na drugo, zakodirani in varovani. Enako je z dostavami redkih in dragih zdravil,« našteva.
Kot pravi, napadi prihajajo z vseh koncev sveta, in čeprav se računalniki kdaj zmotijo tam, kjer se človek ne bi, je človeški dejavnik še vedno tisti, kjer največkrat »pademo«. »Največ napadov dobivamo prek emajlov. V zadnjem času, ko so bili ljudje zaprti, so bili bolj osamljeni, so hitreje kliknili kam, kamor ne bi bilo treba.«
Kot pravi, je njegova pisarna zdaj tam, kjer je internet. Tudi če bi se v prihodnje odločil za vrnitev v Slovenijo, pa bi najverjetneje na daljavo delal za kakšno tuje podjetje.
Eva Avbelj na Norveškem načrtuje naftne vrtine
Eva Avbelj se je v Veliko Britanijo odselila tisti teden, ko je v Ljubljani diplomirala iz kemijskega inženirstva. Na univerzi v Leedsu je delala v laboratoriju, nato pa vpisala še magistrski študij za inženirja za naftne in plinske rezervoarje. Od leta 2016 je zaposlena pri nemškem podjetju Wintershall Dea, najprej je delala v Nemčiji v tamkajšnji glavni pisarni ter na terenu, ob naftnih vrtinah, trenutno pa je na Norveškem.
Živi v mestu Stavanger na jugozahodni obali in dela kot inženirka za rezervoarje. »Načrtujem vrtine in proces, kako bomo črpali plin in nafto – kje bomo vrtali, kakšni morajo biti pretoki in podobno. Državnim organom tudi posredujem podatke o tem, koliko je še nafte v vrtini, koliko načrpamo in koliko še bomo,« pove. Kot pravi, kljub zanimivemu delu v tujini razmišlja, da bi se enkrat vrnila v Slovenijo. Priložnosti vidi predvsem v naših energetskih podjetjih, tudi tistih, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri energije.
Miha Jagodic v Lizboni s svojim startupom razvija pametne omarice
Miha Jagodic je soustanovitelj podjetja Bloqstrx, ki razvija sistem pametnih omaric za shranjevanje in prevzem predmetov Bloq.it. Prve omarice so postavili na portugalskih plažah, od takrat pa dobivajo povpraševanje od organizatorjev festivalov, lekarn, trgovcev in nakupovalnih centrov, logistov in drugih.
Pandemija je še pospešila razvoj in povečala prodajo, za zdaj pa imajo tri večje skupine kupcev: trgovce in nakupovalna središča, logiste, ki rešujejo vprašanje zadnjega kilometra, ter upravljavce poslovnih in stanovanjskih stavb, ki postavljajo omarice za prevzem pošte in paketov. Kot pove sogovornik, se bolj kot na izdelovanje omaric osredotočajo na razvoj in prodajo programske opreme.
»Lizbona hitro razvija in sam bi jo uvrstil med top deset evropskih mest za startupe. Tu je veliko tehnoloških podjetij, močno je področje spletne varnosti, imajo tudi veliko turističnih startupov,« pravi Jagodic ter poudarja, da so pravi zaklad Portugalske izobraženi in razmeroma poceni kadri.
Polona Šafarič Tepeš v ZDA raziskuje bolezni hrustanca
Polona Šafarič Tepeš je doktorska študentka v laboratoriju Cold Spring Harbor v New Yorku. V ZDA je odšla kot doktorska študentka biomedicine na ljubljanski fakulteti za farmacijo, v New Yorku opravlja raziskovalni del. Ko smo se pogovarjali, se je osredotočala na raziskovanje redkih pediatričnih rakov in iskanje zdravil zanje. Trenutno pa se pri svojih raziskavah ukvarja predvsem z razumevanjem bolezni hrustanca: od rakavih obolenj do kroničnih degenerativnih bolezni hrustanca, kot je osteoartritis, in njihovih medsebojnih povezav.
»Pri delu v ZDA so mi všeč različne priložnosti za prenos znanja in povezovanje med akademijo in gospodarstvom. Če raziskovalci odkrijejo kakšno novost, hitro nastanejo odcepljena podjetja ali pa se povežejo z drugimi inštituti ali startupi, ki izdelujejo zdravila in nove molekule,« pove raziskovalka, ki svoj prosti čas posveča tudi projektom za promocijo znanosti med splošno javnostjo in vprašanju položaja žensk v znanosti.
Arne Bratkič v Belgiji raziskuje vpliv podnebnih sprememb na morske organizme
Mikrobiolog Arne Bratkič je na Inštitutu Jožefa Stefana proučeval kroženje živega srebra v okolju. »Po naključju se je moja smer obrnila v oceanografske raziskave živega srebra,« se spominja. Leta 2015 je dobil projekt na Vrije Universiteit Brussel. »Začel sem razširjati svoje izkušnje na druge redke kovine, ki so v okolju pomembne, med drugim, ker spodbujajo fotosintezo. V oceanih je ta zdaj pod drobnogledom, saj so alge ponor ogljikovega dioksida iz atmosfere.«
Od leta 2018 je delal na univerzi Liege pri projektu, kjer je proučeval morski led okoli Antarktike. »Le manjši del kovin, ki so v oceanu, je v interakciji z živimi organizmi. Zanima me, kako spremembe, ki se danes dogajajo okoli nas, vplivajo na to interakcijo,« pravi. Oceani se segrevajo in spreminjajo, njihov pH se znižuje, mi pa še ne vemo dobro, kako se bo mikrobiološki svet odzval na te spremembe, opozarja. »Kar se dogaja v mikroskopskem svetu, se lahko prenaša po prehranski verigi in se pozna nekje daleč stran.«
Špela Lokovšek v Parizu skrbi za Peugeoteve oglaševalske kampanje
Špela Lokovšek se je po več kot desetletju dela na področju oglaševanja v Sloveniji preselila v Francijo. Danes je direktorica globalnih operacij v podjetju Proximity Paris, ki med drugim snuje kampanje za Peugeot. »Ustvarjamo kampanje, ki jih lokalne agencije, s katerimi sodelujemo, nato prilagodijo za posamezne trge. Pri načrtovanju in kreativi pogosto sodelujemo s sestrskimi agencijami po svetu. Večje kampanje, na primer ob predstavitvi novega modela avtomobila, lahko pripravljamo tudi eno leto. Ko zasnujemo kampanjo, pripravimo vsa orodja in materiale, kot so oglasi za televizijo, radio, tisk, digitalne medije. To je lahko tudi več kot 300 različnih elementov.«
S kariernega vidika so stvari v tako veliki agenciji bolj strukturirane, pove. »Normalno je, da na vsaki dve leti dobiš povišico, in tudi napredovanja so redna. V podjetjih vedo, da se je za dobre kadre treba potruditi. Naša panoga je namreč precej tekmovalna in je kar veliko fluktuacije.«
Benjamin Rozman Soklič nadzoruje socialna stanovanja v Angliji
Benjamin Rozman Soklič dela kot menedžer ene izmed ekip svetovalcev in preiskovalcev pri ombudsmanu za stanovanja v Angliji. »Gre za organizacijo v pristojnosti ministrstva za stanovanja in skupnosti, nadzorujemo občinska in polzasebna stanovanja. Kdor živi v socialnem stanovanju in ima težavo, se lahko obrne na nas. Ombudsman lahko stvar preišče in odredi lastniku, da zadevo uredi, ali mu napiše kazen. Smo zunajsodni organ, namenjen predvsem tistim, ki si ne morejo privoščiti sodnih postopkov,« pojasnjuje.
Aktivno sodeluje tudi pri dobrodelni organizaciji Sleep Pod, ki izdeluje majhne termične šotore ter jih s pomočjo drugih organizacij razdeljuje brezdomcem, beguncem in drugim, ki spijo na prostem. Veliko svojega časa pa posveti tudi glasbi, igra namreč v brazilskem blocu. »To je zasedba, ki jo ponavadi sestavlja od 50 do 150 bobnarjev, ki nastopamo skupaj,« pove. Igrajo na festivalih in karnevalih, vsako leto pa odpotujejo tudi v Salvador, kjer učijo bobnati otroke iz favel.
Lučka Bibič: od raziskovanja pajkovih strupov do komuniciranja znanosti z digitalnimi orodji na Nizozemskem
Lučka Bibič je po študiju na ljubljanski fakulteti za farmacijo magistrski program dokončala v Köbenhavnu, medtem pa šla tudi v Avstralijo, kjer se je navdušila nad raziskavami pajkovih strupov. To je bila tema njenega doktorata na univerzi East Anglia. »Vprašala sem se, ali lahko toksini, ki jih pajki vbrizgajo plenu, da ga omrtvičijo, pomagajo ljudem s kroničnimi bolečinami. Te je namreč težko odpraviti in večina sredstev, ki jih zdaj uporabljamo, ima veliko stranskih učinkov,« pojasnjuje. Drugi del njene naloge je bila virtualnoresničnostna igra, ki jo je razvila za predstavitev svojih raziskav.
Kot pravi, jo je kmalu potegnilo iz akademske sfere v smer komuniciranja znanosti z različnimi digitalnimi platformami – virtualno resničnostjo, podkasti, igrami, 3D-modeli. Ko smo se pogovarjali, je v Maastrichtu delala kot produktna vodja v IT-podjetju Dephion, trenutno pa podobno vlogo opravlja v podjetju Labster, ki upravlja platformo za virtualne laboratorije in znanstvene simulacije.
V startupu Mitje Simčiča v San Franciscu zagotavljajo varne digitalne identitete
Mitja Simčič je soustanovitelj podjetja GlobaliD, ki razvija rešitve na podlagi prenosljive, samostojne in neodvisne digitalne identitete (SSI – self-sovereign identity).
Ideja je, da ima uporabnik podatke na svojem telefonu in se sproti odloča, s kom bo kaj delil. »Naš produkt je sestavljen iz platforme in uporabniške aplikacije. V osredju je posameznik, ki si izbere uporabniško ime, na katero nato veže verifikacije osebnih podatkov. Primer: nekomu pošljem skenirano vozniško, on jo pregleda in pošlje podatke nazaj v mojo aplikacijo, jaz pa lahko te podatke potem uporabim nekje drugje, na primer v banki. Ni mi treba še enkrat skozi proces preverjanja,« nam je povedal.
Ob ustanovitvi podjetja se je Simčič povezal z razvojno ekipo, s katero je prej sodeloval v Sloveniji. Čeprav je sedež podjetja v ZDA, je tako del ekipe v Sloveniji. »Nekaj ljudi imamo tudi na Novi Zelandiji, v Armeniji in Latinski Ameriki, a možgani so večinoma slovenski,« pravi.
Žiga Avsec raziskuje v Googlovem podjetju DeepMind v Londonu
Žiga Avsec je v osnovi fizik, ki je opravil tudi doktorat iz informatike na tehniški univerzi v Münchnu. Pri raziskovanju se je ukvarjal s kombinacijo umetne inteligence in genetike, in sicer z uporabo napovednih modelov za razumevanje človeškega genoma. Zdaj dela kot raziskovalec v podjetju DeepMind, ki se ukvarja z razvojem umetne inteligence in njeno uporabo pri reševanju znanstvenih problemov, od leta 2014 pa je v lasti Googla.
Avsec dela na oddelku za znanost, ki je eden izmed treh velikih delov DeepMinda. »Ukvarjamo se z reševanjem znanstvenih problemov s pomočjo umetne inteligence. Eden zadnjih primerov je napovedovanje 3D-strukture proteinov iz linearne sekvence aminokislin. Gre za desetletja star problem, pri katerem smo zdaj naredili ogromen napredek.«
»Smo kot balonček znotraj Googla. Največ stičnih točk imamo na področju tehnične infrastrukture, saj delamo na Googlovih platformah in uporabljamo njihova orodja. Sicer pa je kultura samosvoja,« pove sogovornik.
