Kršitev integritete pri nabavah zaščitne opreme

Protikorupcijska komisija (KPK) je v okviru preiskav nabav zaščitne opreme zavoda za blagovne rezerve pri nekdanjem direktorju zavoda Antonu Zakrajšku pri sklepanju poslov s podjetjema Dobnik Trade in Geneplanet ugotovila kršitev integritete

KPK je v okviru preiskav nabav zaščitne opreme zavoda za blagovne rezerve pri nekdanjem direktorju zavoda Antonu Zakrajšku pri sklepanju poslov s podjetjema Dobnik Trade in Geneplanet ugotovila kršitev integritete. Zakrajšek je namreč po ugotovitvah KPK privilegiral točno določenega ponudnika in omogočal neenakopravno obravnavo ostalih ponudnikov.

Pri poslu s podjetjem Dobnik Trade je Zakrajšek najprej sklenil pogodbo, ki je glede določil zavarovanja odstopala od drugih sklenjenih pogodb zavoda, nato pa po prejemu izjave z notarsko overjenim podpisom, ki je predstavljalo neustrezno zavarovanje, odredil izplačilo avansa. To je storil kljub opozorilu uslužbenca zavoda o neustreznosti zavarovanja, v današnjem sporočilu za javnost navaja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

V primeru posla s podjetjem Geneplanet je Zakrajšek prav tako sklenil pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev in odredil izplačilo celotnega avansa ob dogovorjeni predložitvi bančne garancije zgolj v višini 50-odstotne vrednosti avansa kljub opozorilu uslužbenca zavoda.

"Odločitev o podpisu ali zavrnitvi podpisa pogodbe, kot tudi o izplačilu avansa, je bila namreč izključno v pristojnosti direktorja zavoda za blagovne rezerve in ga zato telefonski klic oziroma navodilo ministra ne more razbremeniti odgovornosti."

KPK

Ob tem v KPK dodajajo, da čeprav je Zakrajšek, kot je sam pojasnil, očitana dejanja izvršil po navodilu ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, to ne spremeni dejstva, da gre za kršitev. "Odločitev o podpisu ali zavrnitvi podpisa pogodbe, kot tudi o izplačilu avansa, je bila namreč izključno v pristojnosti direktorja zavoda za blagovne rezerve in ga zato telefonski klic oziroma navodilo ministra ne more razbremeniti odgovornosti," so zapisali.

V obeh primerih je KPK odločila, da je tako ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo poslovodne osebe v subjektu javnega sektorja ter predstavlja kršitev po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Ugotovitve so pravnomočne.

Komisija je ob tem v obeh postopkih "upoštevala resnost in izrednost situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito ter je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov". Prav tako KPK razume, da so v takšnih okoliščinah različni državni organi v postopkih pomagali zavodu, ki mu je bila dodeljena pristojnost za nabave zaščitne opreme.

"Vendar pa je v času izrednih razmer, ki omogočajo večjo možnost morebitnih zlorab, treba na vsebino pomoči gledati restriktivno, saj ta ne bi smela predstavljati posega v postopke odločanja. Tudi v takšnih razmerah je treba ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete, pri čemer je ključno, da so v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način," so navedli.

"Vendar pa je v času izrednih razmer, ki omogočajo večjo možnost morebitnih zlorab, treba na vsebino pomoči gledati restriktivno, saj ta ne bi smela predstavljati posega v postopke odločanja. Tudi v takšnih razmerah je treba ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete, pri čemer je ključno, da so v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način."

KPK

V konkretnih primerih pa sta bila, kot ugotavlja KPK, določena ponudnika privilegirana, zaradi česar v postopkih, ki so bili zaradi nujnosti že tako izvedeni na najmanj transparenten način, niso bili zagotovljeni niti minimalni standardi javnega naročanja.

Komisija ob tem opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v tovrstnih postopkih.