Muzeji bodo na današnji dan še posebej spodbujali k bolj trajnostnemu in vključujočemu svetu. Ob tem dnevu pa svoja vrata široko odprejo tudi nekatere galerije.

Številne muzejske in galerijske ustanove po državi so za obiskovalce pripravile različne dogodke, hkrati pa vabijo k ogledu stalnih razstav. Slovenski državni muzeji se poleg odprtih vrat predstavljajo tudi s skupno panojsko razstavo, ki je na ogled pred Kavarno SEM pri Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

Narodna galerija je pripravila izbor 14 slik iz stalne zbirke, ki so jih opremili s QR-kodami, ki obiskovalcem omogočijo dostop do brezplačnega filtra za zamenjavo obraza. Galerijski obiskovalci lahko s podporo umetne inteligence izbranim umetninam zamenjajo obraz s svojim, se fotografirajo in na družbenih omrežjih delijo svojo podobo na sliki kot na primer cesarica Marija Terezija ali grofica Cecilija Auersperg ali grof Lamberg.

Sorodna novica Pred dnevom muzejev ministrstvo predstavilo dopolnjeno nacionalno strategijo na tem področju

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob nedavni predstavitvi nove nacionalne strategijo za muzeje in galerije do leta 2028 dejala, da ljudje muzejem zelo zaupajo in "v poplavi lažnih informacij, nepreverjenih dejstev in tudi revidiranja zgodovine predstavljajo tisti steber, h kateremu se vsak posameznik vedno vrača po verodostojne informacije".

Častniki naj pripeljejo rekrute, mojstri vajence, učitelji učence
Po besedah direktorice Narodnega muzeja Mateje Kos Zabel je bilo izobraževanje ena od glavnih vlog muzejev že v preteklosti in da nekoč tradicionalni muzeji niso bili namenjeni zgolj elitam, kot je velikokrat slišati še danes. Vse od prvih javnih muzejev je bila ena njihovih glavnih vlog prav izobraževanje. Med prvimi javnimi muzeji je bil na primer Britanski muzej, ustanovljen leta 1753, Ljubljana je dobila deželni muzej v času avstrijskega cesarstva, natančneje leta 1821.

Mateja Kos Zabel je ob tem navedla podatek, da so leta 1831 za muzej v Ljubljani pozivali, naj častniki s seboj pripeljejo svoje rekrute, mojstri svoje vajence, učitelji svoje učence. Pri učencih je bil poseben poudarek tudi na dekletih, utemeljitev pa, da morajo vsi, tudi dekleta, spoznati "slavno zgodovino svoje dežele". To je bilo takrat poslanstvo muzejev in na to se velikokrat pozabi, je opozorila muzejska direktorica.

Nič več zgolj "ex katedra z vodičem"
Družbena vloga muzejev se je do danes zagotovo spremenila. To, kar je ostalo od zamisli za prve muzeje, pa je zbiranje, ohranjanje, preučevanje in komuniciranje oziroma razstavljanje kulturne dediščine.

V sodobni družbi ima muzej poleg tega zelo razvite socialne lastnosti, skrbi za svoje obiskovalce, jim omogoča pridobivanje znanje, čeprav "ne več na način kot v 19. stoletju ex katedra z vodičem", ampak se obiskovalci v muzejih lahko izobražujejo tudi sami. Na tak način muzeji danes prispevajo k opolnomočenju in tudi ponujajo različne segmente sodelovanja, prostovoljno delo, delavnice, kjer se obiskovalci lahko naučijo tudi novih veščin, je še dejala Kos Zabel.

Mednarodni muzejski svet (Icom) je določil 18. maj kot mednarodni dan muzejev z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Lani so mednarodni muzejski dan zaznamovali v približno 37.000 muzejskih ustanovah v 158 državah sveta.