Pročelje Muzeja lepih umetnosti v Budimpešti. Foto: EPA
Pročelje Muzeja lepih umetnosti v Budimpešti. Foto: EPA

Razstava, ki so jo v madžarski prestolnici pripravili v sodelovanju s pariškima muzejema D'Orsay in Orangerie, je na ogled do 7. januarja.

"Sem figuralni slikar," je nekoč zatrdil Renoir, s čimer je poudaril, da se v svoji umetnosti vedno osredinja na človeško figuro. Kot portretist je prefinjeno slikal obraze svojih modelov, žar v njihovih očeh in razkošje oblačil. Na žanrskih slikah je ujel vsakdanje interakcije med liki in prizore iz sodobnega življenja. "Zakaj umetnost ne bi smela biti lepa? Na svetu je že dovolj neprijetnih stvari," je še ena od njegovih izjav glede umetniškega ustvarjanja.

Njegovi akti, na katerih mu je uspelo upodobiti svilnat sijaj kože, veljajo za slavljenje lepote ženskega telesa. Renoir je slikal tudi svoje prijatelje, kolege slikarje, ljubitelje umetnosti, družinske člane, ki so s tem postali ovekovečeni kot del brezskrbnega, harmoničnega sveta, polnega življenja, piše v besedilu ob razstavi, ki so jo kurirali Cécile Girardeau, Anna Zsófia Kovács in Paul Perrin.

Pozno mojstrovino Pierre-Augusta Renoirja, naslovljeno Ležeči akt (Gabrielle), je leta 2019 pridobil Muzej Orangerie v Parizu. Foto: EPA
Pozno mojstrovino Pierre-Augusta Renoirja, naslovljeno Ležeči akt (Gabrielle), je leta 2019 pridobil Muzej Orangerie v Parizu. Foto: EPA

Renoir sicer velja za enega najslavnejših impresionističnih slikarjev, a je velik del bogatega in raznolikega opusa, ki je nastal v šestih desetletjih, ustvaril zunaj okvirjev tega gibanja. Kot mlad umetnik je bil eden od začetnikov novega sloga, po potovanju v Italijo leta 1881 pa se je odvrnil od impresionističnega pristopa.

Paul Perrin, vodja konservatorstva in zbirk v Musee d'Orsay, med govorom na slovesnem odprtju raztsave v Budimpešti. Foto: EPA
Paul Perrin, vodja konservatorstva in zbirk v Musee d'Orsay, med govorom na slovesnem odprtju raztsave v Budimpešti. Foto: EPA

V iskanju trdnejše oblike izražanja se je obrnil k svojim predhodnikom – renesančnemu Rafaelu, mojstrom francoskega rokokoja Jean-Antoinu Watteauju, Jean-Honoreju Fragonardu, Francoisu Boucherju ter tudi k Tizianu in Petru Paulu Rubensu.

Pierre-Auguste Renoir se je staršem obrtnikom rodil 25. februarja 1841 v francoskem mestu Limoges. Šolal se je za mojstra poslikave keramike, leta 1862 pa se je podal v Pariz na študij slikarstva v ateljeju v Charlesa Gleyreja in na šoli lepih umetnosti.

Med drugim se je družil z Alfredom Sisleyjem, Fredericom Bazillem in Claudom Monetom ter je od leta 1874 sodeloval na razstavah impresionistov. V zadnjem življenjskem obdobju, ko ga je že hudo mučila revma, se je s pomočniki lotil tudi kiparstva. Umrl je 3. decembra 1919 v Cagnes-sur-Mer na Azurni obali.