Del kamnitega oltarja. Foto: Reuters/INAH
Del kamnitega oltarja. Foto: Reuters/INAH

Ostaline mesta vključujejo velike zgradbe piramidne oblike, kamnite stebre, tri trge z "impozantnimi stavbami" in druge strukture, razporejene v skoraj koncentričnih krogih. Mesto so poimenovali Ocomtun, kar pomeni kamniti steber v jeziku jukatanskih Majev, so po pisanju Reutersa sporočili z mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH).

Kamniti steber. Foto: Reuters/INAH
Kamniti steber. Foto: Reuters/INAH

Ogromno prej neraziskano območje
Mesto leži na območju ekološkega rezervata Balamku na polotoku Jukatan in so ga odkrili med preiskovanjem večinoma neraziskanega dela džungle, katerega površina je večja od Luksemburga. Preiskovanje terena s tehnologijo zračnega laserskega kartiranja (LiDAR) je potekalo med marcem in junijem. A kot je že pred časom dejal Ivan Šprajc, jim Lidar raziskovanje precej olajša, vendar je "mačeta še vedno potrebna".

Po njegovih besedah je osrednje območje najdišča na vzpetini in vključuje več piramidastih struktur, visokih do 15 metrov, obdano pa je z obsežnimi mokrišči. Mesto je med drugim imelo celo igrišče. Predšpanske igre z žogo, ki so bile razširjene po vsej majevski regiji, je tvorilo podajanje gumijaste žoge, ki je predstavlja sonce, preko igrišča brez uporabe rok, žogo pa je bilo treba spraviti skozi majhen kamnit obroč. Igra naj bi imela pomemben verski namen.

Za razumevanje bo potrebnih še več raziskav
Šprajc je dodal še, da je njegova ekipa našla tudi osrednje oltarje na območju bližje reke La Riguena, ki so bili morda izdelani za skupnostne obrede, čeprav bo potrebnih še več raziskav, da bi razumeli kulture, ki so tam nekoč živele. Do zatona mesta je verjetno prišlo nekje med letoma 800 do 1000, sodeč po materialih, pridobljenih iz zgradb, je še dejal Šprajc. Dodal je, da je to verjetno odraz "ideoloških in populacijskih sprememb", ki so privedle do propada majevskih družb v tej regiji do 10. stoletja.

Še eno v vrsti velikih odkritij slovenskega arheologa
Gre za še eno pomembno odkritje pod vodstvom slovenskega arheologa Ivana Šprajca, ki se je na iskanje majskih mest prvič podal leta 1996. V začetku tega leta je ekipa pod njegovim vodstvom odkrila tudi, da je majevski koledar starejši, kot se je domnevalo in nemara izvira iz leta 1100 pr. n. št., kar je več stoletij prej, kot se je ocenjevalo doslej.

Foto: Reuters/INAH
Foto: Reuters/INAH
Foto: Reuters/INAH
Foto: Reuters/INAH