Vse tri so nekoč že bile stalnice tako kmečkih kot meščanskih obhišnih vrtov, a smo z modernimi zasaditvami malo pozabili nanje. Zdaj se počasi, a vztrajno vračajo. Za oskrbo so nezahtevne, omogočajo pa zelo veliko. Želim si, da bi našle pot tudi na vrtove sodobnih hiš, katerih okolica je na žalost še vedno urejena zelo skromno, pod izgovorom modernih čistih linij, a deluje prazno in dolgočasno.

PREBERITE ŠE: 5 POLETNIH ŠOPKOV, KI BODO POLEPŠALI VAŠ DOM

Potonike

Takoj, ko stopimo na vrt, jo opazimo. Le kdo bi spregledal velike cvetove, ki maja popolnijo oblak v grmiček združenih listov. Cvetovi so lahko enojni, še večkrat pa vidimo tiste polne, nastopaške, ki tudi precej dišijo. Žal se vonj pri sortah z enostavnimi cvetovi ne zazna oziroma je lahko celo neprijeten. Cvetijo v beli, nežno ali malo manj nežno rožnati, rožnato rdeči, pa tudi rumeni, rdeči in koralni barvi.

Lepota listov prav tako ni zanemarljiva. Že spomladi, ko se pokažejo mladi poganjki, bo vsak, ki uživa v spremljanju prebujajoče se narave, opazil njihov čar. Najpogosteje gre za zelnate potonike vrste Paeonia lactifolia, poznamo pa še številne križance in lesnato potoniko, ki zacveti malo pred zelnato. V naših kraških gozdovih je doma Paeonia officinalis.

Potoniki ustrezajo dobro odcedna, bogata tla in sončna lega. V senci bo malo manj cvetela. Ko jo sadimo ali presajamo, pazimo, da je nad poganjki le tri centimetre debel sloj prsti, nič več. Če jo posadimo pregloboko, ne bo cvetela. Ob sajenju dodamo kompost, ki ga za boljše cvetenje potrosimo tudi vsako naslednjo pomlad. Jeseni listje porjavi. Nekateri ga odstranijo, sama ga pustim, da odmre po svoje, in ostanke odstranim šele spomladi. Opora bo rastlino držala pokonci, tudi ko se okiti s težkimi cvetovi.

Raste lahko samostojno ali pa jo vključimo na okrasno gredo med druge trajnice. Na moji veliki cvetlični gredi si deli prostor z vrtnicami, perunikami, kaduljami, nepeto, ostrožniki, rožlinom ter tulipani in narcisami. Na takšni gredi ves čas nekaj cveti. Ob načrtovanju ne pozabite na to.

PREBERITE ŠE: POTONIKE: CVETLICE, KI SO PREPLAVILE SOCIALNA OMREŽJA IN VRTOVE

Orlice – golobice

Čisto nasprotje bahavim potonikam so nežne golobice – orlice. Ko so tulipani v polnem cvetenju, se ob njihovem vznožju pojavijo svetlo zeleni nežni listi zanimive oblike. Pravi okras so že sami listi, še posebno ko se rastline z leti razrastejo ali pa če jih že takoj posadimo v večjo skupino.

V začetku maja se nad njih vzdignejo elegantna cvetna stebla z nenavadno oblikovanimi cvetovi. Oblika je nekoga spominjala na orlove kremplje in kljun, od tod ime orlica, spet nežnejše romantične duše so videle v tej obliki golobice, stisnjene drugo ob drugo. Tudi sama jih raje oznanjam za golobice.

!!galerija!!

Zvonaste cvetove z ostrogami najdemo v belih, nežno modrih, temno vijoličastih in celo rdečih odtenkih, tudi rumene so in take z dvobarvnimi cvetovi. V Sloveniji rastejo celo štiri samonikle vrste, vedno na dobro odcednih tleh, na sončnih in polsenčnih rastiščih. Zato jim tudi na vrtu zagotovimo takšne razmere.

Tla morajo biti odcedna, sicer rastline obolevajo. Najboljša lega je delno senčna, saj tam dlje cvetijo, barve pa so intenzivnejše. Pred sajenjem tla zrahljamo in dodamo kompost. Ta jim bo dobro del tudi spomladi pred začetkom sezone, zastirka med rastlinami pa bo ohranjala tla vlažna v suši. Drugače golobice ne potrebujejo posebne nege. Morda ne škodi biti previden pri izbiri prostora pri visokih sortah, saj lahko veter polomi stebla.

Nadzemni deli nežnega videza skrivajo v zemlji močno koreniko, ki seže globoko, zaradi česar jih tudi malo težje razmnožujemo z delitvijo. S pravo lahkoto pa rastlina sama poskrbi za svoj zarod, in to kar s semeni. Čim cvet oveni, se spremeni v lepo rjavkasto osemenje, polno drobnih semen, ki se na vrhu razpoči. Semena se raztresejo v bližino matične rastline in tako je skupina iz leta v leto večja. Dokaj rade se sorte med seboj tudi križajo, in če imamo v bližini različne sorte različnih barv cvetov, je lahko potomec pravo malo presenečenje.

Pred zimo nadzemni del izgine, korenika prespi zimo in spomladi odžene mlado listje. Na cvetlični okrasni gredi so golobice nepogrešljive. Čeprav jih marsikdo skoraj ne opazi, so ljubek okras in nenadomestljive ravno maja, ko druge trajnice šele dodobra odpirajo oči po zimskem spanju.

Nagelj

Nageljnov je kar nekaj vrst, a že maja cvetoči je tisti z botaničnim imenom Dianthus plumarius, pravimo mu tudi binkoštni nagelj. Maja se na gosti sivozeleni blazini listov odpre množica opojno dišečih cvetov. Cvetovi so lahko enostavni – enojni ali polnjeni, beli, roza, pri nekaterih sortah z enostavno obliko cveta tudi dvobarvni. Nekatere sorte blago pocvitajo celo poletje. Vestno odstranjevanje odcvetelih cvetov podaljša obdobje cvetenja.

Nagelj bo dobro uspeval tudi na bolj suhih legah. Na sončni legi bo cvetel obilneje kot v senci. Da ima raje odcedna tla kot tista, ki preveč zadržujejo vlago, nam pokaže z gnitjem, če je prevlažno. Kompost ob sajenju in vsako naslednjo pomlad ne bo odveč. Zaradi blazinastega načina rasti je rastlina idealna za obrobe cvetličnih gred, sama sem jih posadila tudi na robove gredic z zelenjavo. In to, da je zeleno sivkasti del zimzelen, tudi ni zanemarljivo. Razmnožujemo ga z deljenjem rastline.