Nižje ležeče planinske koče so odprte in med prvomajskimi prazniki že vabijo planince, da jih obiščejo. Ker so nekatere odprte zgolj ob koncu tedna, velja pred obiskom preveriti odprtost koč na spletni strani Planinske zveze Slovenije ali neposredno pri društvih oz. oskrbnikih. Kot so povedali na Planinski zvezi Slovenije, so pred letošnjo sezono nekoliko povišali najvišjo priporočeno ceno prenočitev in osnovno oskrbo v planinskih kočah. "Vzrok je v močnem povečanju cen surovin, materialov in storitev v zadnjem času, kar posledično predstavlja višje stroške oskrbovanja planinskih koč," pojasnjuje strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Prašnikar.
Visokogorje in osojna pobočja še vedno pokriti s snegom
Prav tako v svoj objem vabi tudi hribovit in gričevnat svet, kamor se je iz dolin večinoma že preselila pomlad. Tu velja omeniti, da so visokogorje in osojna pobočja še vedno pokriti s snegom, nekaj je tudi novozapadlega, zato je treba upoštevati vsa priporočila za zimsko obiskovanje gora: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo (cepin, dereze in čelado) in znanje, posebno previdnost pa zahtevajo tudi klože, pomrznjen sneg in snežišča. Izkušnje in primerno opremo prav tako zahteva obisk zavarovanih plezalnih poti oz. ferat, svari strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi na Planinski zvezi Slovenije.
Fotografija je simbolična. V teh dneh je treba biti v gorah pazljiv, velika je nevarnost zdrsov, opozarjajo reševalci in policisti.
Šerkezi izpostavi tudi nevarnost krajših snežišč, ki so ostali od zime: "V večini primerov gre za nekaj metrov zbitega, pomrznjenega snega. Če je to nekje na ravnem, ni težav, te nastanejo, ko je takšno snežišče na strmem pobočju, prek katerega poteka planinska pot. V mislih imamo samo nekaj metrov snežne zaplate. Takšno snežišče lahko prečimo le s primerno opremo (cepin, dereze) in znanjem, sicer je lahko zelo nevarno in se po navadi konča s hudimi poškodbami ali smrtjo, ko človek pade čez skalni skok. Kaj narediti, če pridemo do takšnega predela in nimamo opreme in znanja? Čisto preprosto - obrnemo. Gora nas bo počakala in se bomo nanjo lahko povzpeli drugič."
Derezice in planinske palice so nevarna izbira za prečenje snežišč na strmih pobočjih, saj se ob obremenitvi rade snamejo ali pa ne primejo dovolj. Na celotnem območju držav alpskega loka so vzrok za številne nesreče, saj dajejo lažen občutek varnosti.
"Pred odhodom v gore oz. hribe načrtujemo svojo pot. V dolini nekomu povemo, kam se odpravljamo, kakšni so naši cilji in kdaj se nameravamo vrniti. Izlet prilagodimo svojim izkušnjam in znanju, nato fizičnim sposobnostim, saj so te marsikdaj višje od pričakovanega," še svetuje Šerkezi.
Toplejši dnevi utegnejo ljubitelje gora zvabiti tudi na zahtevnejše cilje na nižji nadmorski višini. "Če se odpravljamo na eno od popularnih zavarovanih plezalnih poti oz. ferato, imejmo v mislih, da zanjo potrebujemo izkušnje. V nasprotnem primeru se nanjo raje podajmo skupaj z usposobljenim vodnikom, pri katerem preverimo kompetence. V vsakem primeru pa ne brez čelade, plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta. Vedeti moramo, da se kljub vsej opremi, znanju in izkušnjam padec v samovarovalni komplet po vsej verjetnosti ne bo končal brez hudih poškod. Previdno! Izogibajmo se gneči. Zavarovano plezalno pot pa pred obiskom preverimo, da zadostuje vsem varnostnim zahtevam in ni ena izmed tistih domače izdelave z neprimerno opremo in njeno namestitvijo," sklene Šerkezi.
V Sloveniji velja čredni nagon sledilcev na socialnih omrežjih . Enkrat vsi na kolo ,drugič na skiro ,nato vsi v hribe .....nič čudnega ,da prihaja do nesreč saj niso dorasli brez ustrezne priprave in načrtovanja .