Zasavje bo iz sklada za pravični prehod prejelo 74,6 milijona evrov. To je okoli 30 odstotkov celotnega zneska, kot ga je Evropa namenila Sloveniji za preobrazbo premogovnih regij. Preostanek od 248,3 milijona evrov gre v savinjsko-šaleško regijo.
Dodatna finančna sredstva bodo na voljo iz mehanizma za pravični prehod, ki ima tri stebre, poleg sklada za pravični prehod sta tukaj tudi shema v okviru programa Invest EU s posojili za zasebne naložbe ter posojila v javnem sektorju v okviru Evropske investicijske banke.
Bo država končno zagrabila priložnost?
»Gre za nepovratna sredstva za naložbe v javnem interesu. Upamo, da bo država v njem prepoznala priložnost za izgradnjo cestne povezave med Hrastnikom in Zidanim Mostom, na katero opozarjamo že 30 let,« pravi Jani Medvešek, direktor zasavske regionalne razvojne agencije Zasavje.
Država bi namreč lahko za gradnjo ceste pridobila 20 milijonov evrov nepovratnega denarja. »To cestno povezavo smo označili tudi v območnem načrtu kot pomembno razvojno priložnost za boljšo povezljivost regije in za razvoj gospodarstva. Njena posodobitev je nujna, saj je ena redkih evropskih regionalnih cest z izmeničnim prometom,« poudarja Medvešek.
V dolgem 250-letnem obdobju premogovništva in zagotavljanja vira energije se je na vlaganja v ceste pozabilo in zdaj je priložnost, da regija, ki ima veliko dobrih in izvozno naravnanih podjetij, to nadoknadi, meni sogovornik.
»Ta cestni projekt smo imeli tudi v dogovoru za razvoj regij v akcijskih razvojnih programih, vendar pa je zaradi spreminjanja prostorskih načrtov in odlašanja vedno ostal na stranskem tiru.«
Kam gre denar za pravični prehod
Največ se v regiji sicer govori o skladu za pravični prehod, ki zagotavlja nepovratna sredstva, o tem pa bomo govorili tudi na Zasavskem razvojnem forumu. Regionalna razvojna agencija Zasavje je pri tem prevzela naloge vstopne točke za podporo zainteresiranim prijaviteljem projektov iz sklada za pravični prehod in je zato vzpostavila Center za pravični prehod.
Denar iz sklada za pravični prehod se bo razdelil na področja, kot so razogljičenje regije, tehnologije obnovljivih virov energije, trajnostni, krožni in raznolik gospodarski razvoj, naložbe v raziskave in razvoj ter podjetja, pilotne in demonstracijske projekte ter spodbujanje razvoja startupovskega ekosistema.
»Pomembno področje pa so tudi visoko motivirani in usposobljeni prebivalci, pri čemer je poudarek na izvajanju kakovostnega in dostopnega učenja, na vseživljenjski karierni orientaciji in na uvajanju krožnih vsebin v vzgojo in izobraževanje,« našteva Medvešek.
Zraslo bo Mesto akrobatov
Vodilna projekta v območnem načrtu Zasavja sta Revitalizacija in opremljanje površin, ki so namenjene ekonomsko-poslovni infrastrukturi, to pa so OIC Lakonca v Trbovljah, kjer bo zraslo Mesto akrobatov, OIC Kisovec v Zagorju, OC Rudnik v Hrastniku ter »Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij« – Center DUBT.
Center DUBT bo pripravil Kemijski inštitut, zaživel pa naj bi v Zagorju. Razdeljen bo na dva dela – za razvoj baterij pod vodstvom dr. Roberta Dominka. Drugi pa je namenjen razvoju vodikovih tehnologij, vodi pa ga dr. Blaž Likozar.
Preprečiti beg možganov
Ta operacija bo neposredno potrjena, prejela bo 30 milijonov evrov, od tega bo 85 odstotkov iz sklada za pravični prehod, preostanek krije državni proračun. Tako bo Zasavje dobilo svojo prvo znanstveno-raziskovalno ustanovo sploh.
»To je za Zasavje izjemnega pomena, saj bo pripomoglo k omejevanju bega možganov,« poudarja Jani Medvešek, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje.
