Odbor je peticijo, katere pobudnica je bila evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), sprejel decembra lani. Odtlej je zbrala 1955 podpisov, kar je največ med vsemi peticijami lani, je na seji odbora za peticije v Bruslju danes potrdila njegova predsednica Dolors Montserrat (EPP).
Ferenc je v predstavitvi peticije opisal dogajanje v Sloveniji po drugi svetovni vojni in svoje delo pri odkrivanju povojnih grobišč ter opozoril, da je odnos do žrtev komunističnega sistema v Sloveniji drugačen kot do žrtev nacizma in fašizma, saj nimajo niti pravice do groba in izdaje mrliških listov.
Z lansko ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je vlada po njegovih besedah zanikala obstoj žrtev ne le povojnih pobojev, ampak različnega komunističnega nasilja, ter jih potisnila v neobstoj in tišino, njihovem svojcem pa vzela javni spomin.
Pobudniki peticije se zavzemajo za ponovno uvedbo tega dneva in na Evropski parlament so se obrnili, ker so bili njihovi pozivi vladi doslej neuspešni. "Z obeležitvijo v veliko meri zamolčanih žrtev komunizma nihče ne bo nič izgubil, pač pa bi kot družba prekinili ideološko ločevanje mrtvih na naše in na tiste, ki si ne zaslužijo niti groba niti spomina," je dejal Ferenc in menil, da bi šlo za velik civilizacijski korak naprej.
Predstavnik Evropske komisije je izrazil razumevanje za skrb podpisnikov peticije in navedel dosedanja prizadevanja komisije za ohranjanje ustreznega spomin na vse žrtve totalitarnih režimov. Obenem pa je poudaril, da so na nacionalni ravni za vprašanje ohranjanja spomina in obravnave zločinov pristojne vlade držav.
V razpravi, ki je sledila, je več poslancev izrazilo podporo peticiji, češ da je kultura spominjanja pomembna za razumevanje sedanjosti in pot naprej. Peter Jahr (EPP) je dejanje slovenske vlade označil za nevredno demokracije. Tudi Maestre Martin de Almagro (S&D) je spomnila na nujno spominjanje na žrtve vseh totalitarnih režimov in izrazila podporo peticiji.
"Peticija je klic na pomoč, sorodniki žrtev, ki so doma preslišani in zasmehovani, se na Evropski parlament obračajo v upanju, da jih bomo slišali vsaj mi," je medtem dejala Tomc.
Odbor bo peticijo ohranil odprto za podpise, Evropsko komisijo bo prosil za pisen odziv, pobudo pa bo s pismom posredoval tudi slovenski vladi.
Kot je že v torek na novinarski konferenci v Bruslju dejala Tomc, se ta zgodba zdaj nadaljuje v Sloveniji, kjer si od vlade želijo vrnitve dneva spomina, od državnega zbora pa ratifikacije resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.
"Če bi bili demokratična država, kjer spoštujemo najvišje norme in človekove pravice, potem niti vlada niti državni zbor s tem ne bi imela nobenih težav," je poudarila. Ferenc pa je dejal, da se "veličina neke vlade prepozna tudi v tem, če prepozna svojo napako in vrne dan spomina nazaj".