ZRC SAZU je tako z več partnerji ob 70. obletnici smrti Frana Ramovša pripravil Ramovšev teden, ki se začenja z današnjim Ramovševim dnevom z mednarodnim srečanjem in dnevom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Ustanove, ki bedijo nad slovanskimi jeziki
Ob Ramovševem dnevu se bodo prvič na enem mestu predstavile nacionalne jezikoslovne ustanove, ki bedijo nad slovanskimi jeziki. Fran, Franček, Jezikovna svetovalnica in Terminologišče so trenutno najbolj prepoznavne spletne strani omenjenega inštituta, so zapisali pri ZRC SAZU-ju in hkrati poudarili, da "pomen inštituta seže mnogo dlje, predvsem pa globlje in širše".

Ta današnji posebni informativni dan inštituta je namenjen predstavitvi vseh razsežnosti inštitutskega dela, tudi njegove umeščenosti v mednarodni prostor. Uvodnega dela v Atriju ZRC se med drugim udeležujejo ministrica za kulturo Asta Vrečko, predsednik SAZU-ja Peter Štih, direktor ZRC SAZU-ja Oto Luthar in predsednica izvršnega odbora Evropske zveze nacionalnih jezikovnih ustanov (EFNIL) Sabine Kirchmeier.

Gostje iz deseterice evropskih mest
Program med drugim sestavljata predstavitev dosežkov in vizijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša njegovega predstojnika Kozme Ahačiča ter predstavitev dela in vizije posameznih sekcij inštituta. Organizatorji poudarjajo priložnost za neposredni stik z vodji najpomembnejših slovanskih in slovenskih jezikovnih ustanov in za ogled publikacij sodelujočih ustanov, "ki jih le redko vidimo na enem mestu". Srečanja se udeležujejo predstavniki inštitutov in ustanov iz Zagreba, Prage, Sarajeva, Krakova, Beograda, Bratislave, Skopja, Celovca, Trsta in Ljubljane.

Tudi polaganje venca, razstava in simpozij
Ramovšev dan je le del dogajanja ob Ramovševem tednu, ki poteka v soorganizaciji ZRC SAZU-ja, SAZU-ja in ljubljanske Filozofske fakultete. Uvod v vrsto prireditev, s katerimi želijo počastiti spomin na priznanega dialektologa, je bil sicer že 16. septembra, ko je delegacija SAZU-ja položila venec na Ramovšev grob na ljubljanskih Žalah. Danes popoldne bodo v avli Filozofske fakultete odprli razstavo o Ramovšu, v sredo pa bo v Dvorani SAZU-ja potekal Ramovšev simpozij. Ramovšev teden letos poteka prvič, sklenil pa se bo s Slovenskim dialektološkim posvetom, ki bo potekal 22. in 23. septembra v Prešernovi dvorani SAZU.

Prijateljevanje z Ivanom Cankarjem
Povod za organizacijo Ramovševega tedna je 70. obletnica smrti tega priznanega jezikoslovca in ustanovitelja Inštituta za slovenski jezik, ki danes nosi njegovo ime. Na portalu Slovenske biografije izvemo pravzaprav precej malo o Franu Ramovšu. Rodil se je 14. septembra 1890 in umrl 16. septembra 1952. V šoli je blestel kot odličnjak in se na pobudo prijatelja Ivana Cankarja preizkušal v pisanju leposlovja.

Študiral je jezikoslovje na Dunaju in se nato usmeril na akademsko pot, ki se je bliskovito vzpenjala. Tako je že pri starosti 24 let zagovarjal doktorsko disertacijo in se leta 1919 – ko mu še ni bilo 30 let – kot redni profesor zaposlil na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani. Sledi impresiven seznam vseh funkcij in nalog, ki jih je opravljal, ter dosežkov na znanstvenem področju, predvsem v dialektologiji slovanskih jezikov.

Na spletni strani ZRC SAZU-ja poudarjajo, da lik Frana Ramovša zaživi v veliko živahnejših barvah ob branju nenavadne in manj znane korespondence. Gre za Pisma profesorja Frana Ramovša dr. Želmiri Gašparikovi, ki so s komentarji Janeza Rotarja leta 1989 izšla v reviji Dissertationes/Razprave.