»Imamo dobre ekonomske kazalnike in se suvereno uvrščamo med najboljša živilska podjetja v regiji,« komentira poslovanje prvi človek skupine Perutnina Ptuj Enver Šišić. Podjetje, ki na ravni skupine PP zaposluje več kot 4.600 ljudi, od tega 2.242 v Sloveniji, je namreč lani doseglo izjemen rezultat in preseglo 500 milijonov evrov prihodkov, 131 tisoč ton prodaje mesa in izdelkov ter slabih 90 milijonov evrov normaliziranega EBITDA, kar je 36 odstotkov več kot leta 2022.
Krovno podjetje Perutnina Ptuj, d. o. o, s sedežem na Ptuju, je ustvarilo 261 milijonov evrov prihodkov in 39 milijonov evrov normaliziranega EBITDA. »Izjemen poslovni rezultat nam zagotavlja nadaljnja vlaganja v razvoj. Samo v zadnjih petih letih smo za naložbe v posodobitve proizvodnih procesov ter dvig produktivnosti in širitev zmogljivosti namenili več kot 160 milijonov evrov. Do leta 2027 bi se želeli približati milijardi evrov prihodkov, kar načrtujemo doseči z organsko rastjo in možnimi prevzemi,« poudarja sogovornik.
Nosilec novih standardov
Glavne skupine produktov Perutnine Ptuj, d. o. o., so perutninsko meso, ki pomeni 58 odstotkov vse proizvodnje, in izdelki, ki pomenijo 42 odstotkov, od tega klobase s slabo tretjino in pripravljeni izdelki s slabo desetino proizvodnje. Šišić pravi, da je PP podjetje, ki uvaja nove standarde znotraj panoge in je pionir na področju dobrobiti živali, saj je prvo na območju jugovzhodne Evrope uvedlo certificirano PPR – piščancem prijazno rejo in bilo prvo v regiji, ki je prejelo certifikat za vzrejo brez uporabe antibiotikov. Pridobljena odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom je namreč postal eden večjih svetovnih zdravstvenih izzivov našega časa.
Velik negativni vpliv na to problematiko ima tudi nepremišljena in čezmerna uporaba protimikrobnih zdravil v živinoreji, zato se odgovorna živilska podjetja čedalje bolj osredotočajo na vzrejo brez uporabe protimikrobnih zdravil. Pionir v regiji je bila prav Perutnina Ptuj, ki je vzrejo brez uporabe antibiotikov že leta 2021 vzpostavila na Hrvaškem, leta 2022 pa še v Sloveniji, kjer sodeluje z več kot 250 rejci – kooperanti.
»Svetovna organizacija za zdravje živali poroča, da se je svetovna poraba protimikrobnih zdravil pri živalih v treh letih zmanjšala za okoli 13 odstotkov, kar je pomemben premik v prizadevanjih za ohranitev učinkovitosti teh kritičnih zdravil in ponosen sem, da smo v regiji bili pionir na tem področju,« je poudaril Šišić.
Podatki Evropske agencije za zdravila kažejo, da je v živinoreji poraba antibiotikov v Sloveniji ena najmanjših v EU, kar je zelo spodbuden podatek. »Skrb pa zbuja, da občutno več antibiotikov uporabijo v državah, ki so glavne dobaviteljice mesa in mesnih izdelkov v Slovenijo,« opozarja Šišić. Na Poljskem denimo porabijo skoraj sedemkrat več antimikrobno aktivnih snovi, le malenkost manj pa v Italiji in na Madžarskem, zato je zelo pomembno preveriti poreklo mesa in mesnih izdelkov.
Uvajajo tako imenovano vzrejo slow growing
Med nove standarde bodo vključili tudi podaljšanje časa vzreje piščancev (tako imenovana vzreja slow growing). To pomeni, da se bo čas vzreje podaljšal, kar bo zmanjšalo intenzivnost vzreje ter občutno zvišalo kakovost mesa in izdelkov. »S to metodo se nekako delno vračamo k procesom vzreje, ki so veljali pred uvedbo intenzivne proizvodnje. S takšno obliko proizvodnje bomo utrdili svoj položaj na zahtevnejših evropskih trgih, kjer je kakovost mesa najpomembnejša.« Prav zaradi prodaje na zahtevnih trgih, kjer Perutnina Ptuj dosega večjo maržo, bo skupina tudi v prihodnje ustvarjala visoko dodano vrednost ter utrdila in krepila svojo konkurenčno prednost, je prepričan Šišić.
Naj ob tem omenimo, da je pred 50 leti, leta 1974, PP prvi dal na trg barjeno piščančjo klobaso poli. To je bilo v tistem času prava inovacija. Vse od takrat pa do danes je poli zvesta najvišjim standardom kakovosti in originalni recepturi, uresničevanju strateških razvojnih usmeritev ter prepoznavni identiteti znamke, ki odseva na vsakem koraku njenega delovanja.
Napoved inovativnih izdelkov
Živilska industrija je razmeroma konservativna, kar zadeva produktne inovacije, saj so življenjske dobe produktov zelo dolge in tako je prostora za resnične inovacije zelo malo. So pa zato možne izboljšave na drugih področjih. Sogovornik ima ob tem v mislih predvsem inovacije na področju dobrobiti živali, skrbi za okolje in trajnosti v vseh njenih dimenzijah.
»V letu 2023 smo zato okrepili naložbe v okoljske projekte, ki so bili namenjeni povečanju deleža obnovljivih oziroma zelenih virov energije v naši proizvodnji. Bioplinski elektrarni, ki deluje že od leta 2012, smo dodali štiri nove sončne elektrarne, tako imamo trenutno okoli dva megavata moči lastnih obnovljivih virov, ki jih želimo v prihodnjih treh letih povečati na vsaj deset megavatov moči. Lahko bi rekli, da smo nekako tudi trajnostni proizvajalec, saj se perutninarstvo že sicer ponaša z enim najmanjših izpustov ogljikovega dioksida v mesni industriji. Vztrajno rastoče povpraševanje po perutninskem mesu in proteinih nasploh potrjuje, da je naša usmeritev prava in ta trend se še vedno krepi, zato je glavno, da zagotovimo trajnostno proizvodnjo,« poudarja Šišić.
In s tem svoje razmišljanje zapelje v bližnjo prihodnost, v kateri bodo pod blagovno znamko Perutnine Ptuj na trgovskih policah tudi proteinski prigrizki, ki pa ne bodo iz piščančjega mesa. S tem želi skupina še utrditi usmeritev, ki jo je pred nekaj leti že ubrala s poli green, salamo na osnovi grahovih proteinov. S tem inovativnim korakom v smeri alternativnih beljakovinskih virov želi Perutnina Ptuj slediti naraščajočemu povpraševanju po proteinih ter hkrati pripomoči k zmanjšanju obremenitve okolja.
»Razvili smo prigrizek na osnovi grahovih proteinov, ki vsebuje več kot petino beljakovin in ima malo maščob. To je prava inovacija,« ponosno pokaže na nov prigrizek »poli popps«, ki ima trenutno dva okusa, sir in pizza. Če se bo trg dobro odzval, bodo proizvodnjo teh beljakovinskih prigrizkov peljali pod okriljem enega izmed hčerinskih podjetij.
Neomejeni glede novih poslovnih priložnosti
»Ker želimo v nekaj letih ustvariti milijardo evrov prihodkov, bomo to rast poskušali ustvariti bodisi z novimi inovativnimi produkti in širitvijo proizvodnih zmogljivosti nasploh bodisi s pripojitvami. V svojem razmišljanju o rasti in razvoju nimamo mentalnih omejitev,« napoveduje Šišić.
Perutnina Ptuj se bo odzvala tudi na vse večje kadrovske izzive gostinsko-turističnega sektorja in v še večjem obsegu pripravljala predpripravljene jedi, kar bo omogočilo polno izkoriščanje prednosti, pridobljenih z nakupom podjetja Proconi in vpeljavo inovativne tehnologije visokotlačne pasterizacije. Poslanstvo Perutnine Ptuj je namreč ustvarjanje trendov in novih standardov v živilskopredelovalni panogi ter razvoj v skladu s pričakovanji in željami sodobnega porabnika.
»Medtem ko smo se do zdaj primarno osredotočali na končnega porabnika, nam nova tovarna pripravljenih jedi, ki smo jo poimenovali PP Mamita, predstavlja najpomembnejši korak do specifičnega segmenta trga, ki se osredotoča na hotele, restavracije in catering (HoReCa). PP Mamita bo tako zagotavljala inovativne rešitve in gotove produkte, namenjene hotelom in restavracijam, s ciljem povečanja njihove fleksibilnosti in stroškovne učinkovitosti,« poudari Šišić.
Ključ do uspeha na tem zahtevnem področju je po mnenju sogovornika najnovejši inovativni sistem, imenovan HPP (visokotlačna pasterizacija), ki je nov in edinstven v celotni regiji. Glavna prednost tega sistema je, da ima jed daljši rok trajanja ter enak okus in strukturo, kot če bi jo pravkar pripravili v restavraciji.
Glavna prednost v omenjenih rešitvah pa ni le ponudba inovativno pripravljenih jedi s podaljšanim rokom trajanja, temveč celostna rešitev »na ključ«, katere rezultat je boljša in učinkovitejša organizacija profesionalnih kuhinj v hotelih in restavracijah, vključno z reševanjem težav s pomanjkanjem usposobljenega kadra, nabave kakovostnih sestavin in logistike. Visokotlačna pasterizacija omogoča tudi pripravo izdelkov najvišje kakovosti, brez uporabe konzervansov in aditivov.
