Po konsolidiranih podatkih je skupina Mlinotest lani ustvarila največ prihodkov od prodaje in čistega dobička do zdaj. V primerjavi z letom 2021 so prihodke povečali za dobro petino, na skoraj 80 milijonov evrov, čisti dobiček pa je znašal skoraj tri milijone evrov. Poslovanje so izboljšali izključno zaradi 33-odstotne rasti v izvozu. Njihov glavni izvozni trg je postala Italija, dobro so prodajali tudi na Hrvaško, Švedsko in v Nemčijo. V kakšni kondiciji pričakujejo žetev pšenice, zanje ene najpomembnejših surovin, smo vprašali člana uprave Matica Majcenoviča.
Kako veliko težavo za Mlinotest pomenita poceni ukrajinska moka in pšenica, ki se pojavljata tudi na slovenskem trgu?
Tudi v Sloveniji je čutiti vpliv ukrajinske moke in pšenice, a kot sta potrdila ministrstvo za kmetijstvo in inšpektorat, gre za zdaj za manjše količine, ki tudi niso veliko vplivale na naš trg. Slovenski silosi so zaradi lanske nervoze po začetku vojne v Ukrajini polni pšenice do nove letine in trenutna dogajanja ne vplivajo občutno na trg, razen pri manjših zasebnih pekarnah, ki nimajo toliko lanskih zalog in moko kupujejo sproti.
Smo pa resno zaskrbljeni, da bosta zaradi nedavnih omejitev prodaje v petih državah EU ta pšenica in moka iz letošnje žetve preplavili preostale države EU, med njimi tudi Slovenijo (do sredine septembra je prepovedan uvoz ukrajinske pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen na Poljsko, Madžarsko, Slovaško, Bolgarijo in Romunijo, skozi teh pet držav je dovoljen le tranzit žita iz Ukrajine v druge članice Unije ali tretje države, op. a.).
Bi vas premamila nizka cena, da bi kupili ukrajinsko pšenico?
Ne, tega ne počnemo, prednost dajemo žitu in koruzi s slovenskih polj. Mlinotestov mlin je že nekaj let največji predelovalec slovenske pšenice in če se bo zgodil vdor poceni ukrajinske pšenice ali moke, bomo pred težko dilemo, kaj storiti. Težava bodo tako cene kot tudi izvor in kakovost uvožene moke oziroma pšenice. Mlinotest sicer polno zaupa slovenskim kmetom, kmetijskim zadrugam in kontrolnim institucijam, a trg je trenutno odprt, zaščitni mehanizmi (količinske omejitve uvoza, uvozne carine in kontrole, op. a.) so padli, zgodi se lahko karkoli.
Naši kupci ob nižanju cen glede na lanske ravni že zahtevajo znižanje cen moke in kruha ne glede na poreklo moke. Težave vidimo predvsem v povezavi z domačo samooskrbo v prihodnosti in dolgoročno vzdržnostjo pridelave pšenice za naša kmetijska gospodarstva. O tem smo se s pridelovalci in drugimi mlinarji pred 14 dnevi pogovarjali s kmetijsko ministrico, ki pravi, da v Bruslju za zdaj ne razmišljajo o zaščiti preostalih evropskih kmetov in živilske industrije pred poceni ukrajinskim blagom. Ministrici smo namignili, naj v Bruslju predlaga, naj EU namesto finančne pomoči prizadetim evropskim kmetom subvencionira prevoz ukrajinskih kmetijskih surovin v Afriko in Azijo, kamor so jih izvažali pred vojno. S tem bi v EU, ki pridela več pšenice, kot je porabi, preprečili znižanje odkupnih cen daleč pod lastno ceno. Vedeti morate, da so stroški pridelave v Evropi precej drugačni kot v Ukrajini. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije je lastna cena pšenice lani znašala 247 evrov za tono, letos pa 285 evrov. Lastna cena pokrije stroške pridelave, od nje so odbiti tudi subvencije na hektar in znesek za prodajo slame.
V medijih sem zasledila, da slovenski mlinarji po podatkih GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij zaradi ukrajinske moke in pšenice prodajo 30 odstotkov manj moke. Ali to velja tudi za Mlinotest?
Tudi Mlinotestu je prodaja moke letos malo upadla, a pri nas k sreči ne v tako velikem deležu. Imamo namreč svoje pekarne, ki uporabljajo samo našo moko, drugi kupci pa so naši dolgoletni partnerji, ki dobavitelja ne zamenjajo kar tako. Prav tako so nam zvesti tudi slovenski porabniki, v kar smo v preteklosti vložili veliko truda.
Kako ste zadovoljni z letošnjo prodajo moke? Kaj pa s prodajo drugih izdelkov – testenin, slaščic, drugih mlinarskih in pekovskih izdelkov?
Glede na to, da smo januarja začeli zamenjavo kompletnega mlinarskega postrojenja, kar je več kot petmilijonska naložba, in mlin ni deloval polne štiri mesece, je seveda prodaja moke malo upadla. Na to smo se že lani pripravili z večjo zalogo moke. Svoje kupce in prodajo nam je večinoma uspelo zadržati. Tudi prodaja drugih izdelkov je trenutno malo nad načrtovanimi številkami. Naši mlini namreč proizvajajo moko, ki jo uporabijo naše pekarne tudi za prodajo zamrznjenih pekovskih izdelkov za dopeko, ki že leta postopno raste, tako doma kot v izvozu.
Katerih izdelkov prodate največ?
Mlinotestova proizvodnja je razdeljena v tri večje proizvodne stebre, vsak pomeni približno tretjino prodaje. Večina porabnikov pozna naše testenine, od njokov, tortelinov in raviolov do rezancev, polžkov in ribane kaše. Drugi steber pomenijo mlevski izdelki, kamor sodijo moka, ješprenj, polenta, kaše in zdrobi. Tretji pa so pekovski izdelki od kruha, pekovskega peciva do slaščic in brezglutenskih izdelkov.
Kako inflacija vpliva na prodajo vaših izdelkov?
Inflacija seveda vpliva na porabnike, ki kupujejo cenejše izdelke. K temu jih dodatno nagovarja tudi vladna košarica najcenejših izdelkov.
Zadnja tri leta gremo iz enega šoka v drugega. Kako so končni kupci spremenili svoje nakupne navade na začetku epidemije covida, kako ob začetku vojne v Ukrajini in kako jih spreminjajo zdaj ob inflaciji?
Na začetku epidemije je bilo največ sprememb pri prodaji pekovskih izdelkov, saj so bile številne trgovine zaprte, ljudje pa so precej več kuhali in pekli doma. Takrat smo opazili povečano porabo mok in vsega drugega, kar je povezano s kuho in peko med domačimi zidovi.
Vojna v Ukrajini in vse dogajanje pred njenim začetkom in po njem pa sta sprožila surovinsko in energetsko draginjo, zaradi katere so se cene hrane zvišale, dvig cen pa je vplival na nakupovalne navade porabnikov. Opažamo, da porabniki nakupe opravljajo bolj tehtno in premišljeno, med dvema izdelkoma iz iste kategorije pogosto izberejo tistega s primernejšo ceno.
Ste zaradi spremenjenih nakupnih navad prilagajali obseg proizvodnje ali količine posameznih izdelkov?
V Mlinotestu večjih težav zaradi spremembe nakupovalnih navad ne zaznavamo. Bolj je v nemilosti premium razred, saj porabniki zaradi tako imenovane psihološko sprejemljive cene raje izberejo izdelke z nižjo ceno, vendar pa je Mlinotest s svojim širokim in globokim asortimentom, ki ponuja zelo obsežen razpon izdelkov, sposoben hitro odgovoriti na raznovrstne želje in spremembe v povpraševanju.
Bliža se žetev pšenice, kakšno ceno pšenice pričakujete ob žetvi? Koliko ton pšenice boste odkupili letos in s katerih trgov?
Po lanskem strahu glede prehranske varnosti in s tem povezanih visokih odkupnih cen pšenice se letos borzne cene nižajo. Mlinotest letno odkupi in zmelje okoli 50 tisoč ton pšenice, odločitev o tem, kje in za kakšno ceno jo bomo kupili, bomo sprejeli tik pred odkupom. Pričakujemo, da se bo žetev pšenice začela približno sredi julija. Ker Slovenija ni samozadostna s pšenico, jo moramo kupiti tudi na bližnjih trgih, predvsem na Madžarskem in Hrvaškem. Koruzo kupujemo večinoma slovensko, prav tako v največjem možnem obsegu tudi preostale surovine.
Vse več ljudi živi samih, v enoosebnem gospodinjstvu, čedalje več je starejših ljudi. Se jim približujete z manjšimi pakiranji izdelkov?
Ko govorimo o velikosti pakiranja, je najprej treba ločiti med svežimi in trajnimi izdelki, kot so rezanci, polžki in druge sušene testenine. Narava trajnih izdelkov in primerno pakiranje omogočata nadaljnjo uporabo izdelka tudi več dni, tednov ali mesecev po odprtju, zato so manjša pakiranja morda manj pomembna. Pri svežih izdelkih je seveda drugače, ta izziv rešujemo z večjim naborom izdelkov z različnimi gramaturami. Več let opažamo, da kupci bolj kupujejo manjše izdelke – štruce kruha in žemljice so v zadnjih letih že postale manjše. Tudi pri sladkih izdelkih narašča prodaja manjših pakiranj, zato smo tudi mi že prilagodili velikosti svojih izdelkov.
Zavedamo se tudi staranja populacije; pri nekaterih izdelkih so starejši naši glavni porabniki že desetletja. Ta skupina postaja tržno vse močnejša in privlačnejša, zato bomo ponujali izdelke, ki bodo pisani njim na kožo. A ne le njim – kot eno izmed največjih živilskih podjetij v Sloveniji, ki oskrbuje celoten trg, preprosto ne gledamo na to, ali je naš ciljni porabnik otrok ali starejši. Ponujamo osnovni asortiment za vso družino, saj slonimo na družinski ponudbi. Razvoj usmerjamo v izdelke, ki sledijo raznovrstnim prehranskim navadam in smernicam, kot so izdelki brez glutena, veganski izdelki, izdelki z manj sladkorja ali soli …
Kaj vam bo prinesla prenovljena tovarna sušenih testenin v smislu ponudbe in prodaje?
Lahko povečamo obseg proizvodnje, zato iščemo nove kupce. Razvijali bomo nove izdelke in količinsko povečali prodajo izdelkov, ki jih že ponujamo, pa tudi izvoz. Zaradi večje produktivnosti bomo z enakim številom zaposlenih izdelali več testenin, stroški na enoto proizvoda pa bodo nižji. Dodatne prednosti so manjša poraba energije, varčevanje z vodo, večja varnost živil in manj zavržene surovine. Ne pozabimo ugodnejših delovnih razmer in precej manjše fizične obremenitve zaposlenih.
Draga energija in sončne elektrarne so bila ena izmed najbolj vročih tem v letu 2022 v živilski industriji. Kako pa je s tem letos?
Žal je energija še vedno pomembna tema za živilsko industrijo. Cene so poskočile na nekajkratnik, najslabše smo jo odnesla velika podjetja. Prebivalstvo in male poslovne odjemalce je vlada zaščitila, mi pa smo bili prepuščeni lanskemu viharju, ko smo se ob vrtoglavi rasti cen morali odločati o zakupih tik pred novim letom, saj so zakupe prej vsi strokovnjaki odsvetovali ali pa sploh nismo dobili ponudb. Imamo pogodbe za večino potreb po energiji za letos in prihodnja tri leta, a čeprav se cene nižajo, so vseeno še vedno nekajkrat višje od povprečnih v zadnjih desetih letih.
Od lanske jeseni imamo pripravljen tudi projekt namestitve sončne elektrarne na skoraj vse trenutno proste površine, a še vedno čakamo na obljubljene razpise za spodbude, ki se kar naprej prestavljajo. Ne bodo pa sončne elektrarne rešile naših težav z energijo, sami bomo proizvedli od pet do deset odstotkov elektrike za svoje potrebe. K sreči smo že pred leti vložili v biomasni kotel na sekance in tako za svoje proizvodne linije dobimo dovolj pare in tople vode.
Kakšni so vaši dolgoročni načrti?
Mlinotest je med vodilnimi slovenskimi živilci na področju mlinarstva, pekarstva in testeninarstva, z vsemi vlaganji, ki smo jih v zadnjih letih že izpeljali, se želimo prebiti na prvo mesto in postati tudi eden izmed najpomembnejših proizvajalcev v regiji. Ponosen sem na zaposlene, ki se vsak dan trudijo izpolniti vse naloge, in naše solastnike, ki nas podpirajo in nam zaupajo pri razvoju podjetja.
