Na območju Pohorja, ki je zanimivo za potencialna vlaganja v vetrne elektrarne, želi podjetje Energija na veter zgraditi 56 vetrnic. Po projektu so to območja Treh kraljev, Areha in Rogle. Podjetje, katerega lastnik je, po poročanju STA, švicarska družba Woc Group, je projekt začelo predstavljali lani v začetku leta, uvrščen pa je na seznam pomembnih investicij, ki so prepoznane kot ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije. Direktor podjetja Energija na veter Mitja Hertiš nam je potrdil, da je projekt vetrne elektrarne Slovenska Bistrica zanje še vedno aktualen: “Projekt  je v fazi izdaje gradbenega dovoljenja po integralnem postopku na Ministrstvu za naravne vire in prostor.” Kot dodaja, si z Občino Slovenska Bistrica želijo odprte komunikacije in konstruktivnega dialoga. “Izjemno razširjena in dolgoletna praksa vetrnih elektrarn po Evropi in na vseh ostalih celinah, govori sama zase, zato menimo, da vetrne elektrarne lahko štejemo kot splošno sprejet del infrastrukture za proizvodnjo električne energije.”

Projekt predvideva umestitev vetrnic na območje Treh kraljev, kjer je predvidenih 21 vetrnih elektrarn z nazivno močjo 3,5 MW, na območje Areha s predvidenimi 14 vetrnimi elektrarnami z nazivno močjo 3,5 MW ter na območje Rogle s predvidenimi 21 vetrnimi elektrarnami nazivne moči 3,5 1VIW. Skupno torej 56 vetrnih elektrarn z nazivno močjo 196,0 MW. Projekt vključuje tudi gradnjo kablovoda od posamezne elektrarne do priklopa na transformatorski postaji ter gradnjo pripadajočih objektov dostopnih poti do posamezne elektrarne.

Bistriški občinski svet je sprejel sklep, s katerim nalaga državi, da začne postopek umeščanja državnega prostorskega načrta

Glede projekta je občinski svet v Slovenski Bistrici na seji 24. februarja 2022 sprejel sklep, s katerim nalaga državi, da začne postopek umeščanja državnega prostorskega načrta. Kot izhaja iz dopisa, ki ga je občina 27. februarja letos posredovala Ministrstvu za naravne vire in prostor, so bili v Slovenski Bistrici s projektom vetrne elektrarne s strani skupine investitorjev, ki jih zastopa podjetje Energija na veter d.o.o., seznanjeni že v lanskem letu. “Pojasnjujemo, da prostorski izvedbeni akt na območju Občine Slovenska Bistrica res dopušča postavitev vetrne elektrarne na kmetijska in gozdna zemljišča, vendar ob upoštevanju zakonskih in podzakonskih predpisov, soglasju pristojne krajevne skupnosti ter mikrolokacijskih pogojev. Iz določb 50. člena Zakona o urejanju prostora izhaja dejstvo, da se elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW štejejo med prostorske ureditve državnega pomena. Naše mnenje in stališče je, da je za umeščanje takšnega obsega vetrnih elektrarn in takšne skupne nazivne moči potrebno pristopiti preko državnega prostorskega načrta, saj se mora poseg obravnavati celovito in ne kot vsaka elektrarna samostojno.” Prav tako je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica pozval Ministrstvo za okolje in prostor, da pripravi ustrezno zakonodajo, ki bo opredeljevala minimalno oddaljenost vetrnih elektrarn od bivalnih objektov.

Kaj so povedali na ministrstvu?

Na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja, so, glede na prejeti dopis občine, glede poziva, naj se pripravi zakonodaja, ki bo opredelila minimalno oddaljenost vetrnih elektrarn od bivalnih objektov, lani marca pojasnili, da je zaradi specifike slovenskega prostora, ki je zelo različen glede fizičnih značilnosti prostora (relief, površinski pokrov, gostota poselitve itd) intenziteta vplivov ni primarno odvisna od oddaljenosti. “Mejne vrednosti vplivov so zato v slovenskih predpisih praviloma določene z velikostjo še sprejemljivega vpliva. Potrebna oddaljenost in drugi omilitveni ukrepi, ki so potrebni, da se doseže sprejemljivost pričakovani vplivi, se glede na načrtovano moč vetrnih elektrarn preverijo in določijo za posamezno investicijo. Z Uredbo o posegih v okolje je določeno, za katere objekte je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Le-ta določa, da je presojo vplivov na okolje vedno treba izvesti za vetrne elektrarne s skupno električno močjo vsaj 30 MW. Za vetrne elektrarne s skupno električno močjo najmanj 15 MW pa je treba izvesti predhodni postopek, ko je lokacija posega na območju, varovana po predpisih o ohranjanju narave ali z oddaljenostjo 1 km ali manj od stavb z varovanimi prostori. V postopkih državnega prostorskega načrtovanja je praviloma odločeno tudi, da se izvede celovita presoja vplivov na okolje, s katero se preveri, da plan ne povzročil nesprejemljivih vplivov na okolje. Ne glede na moč pa mora vsaka naprava izpolnjevati zahteve vseh tehničnih predpisov, ki določajo varnost delovanja in predpisov, ki določajo mejne vrednosti vplivov, kot je npr Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. MOP je zaznalo povečan interes za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor in bo naročil izdelavo strokovne podlage, s katero bodo določeni kriteriji in usmeritve za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor.”

V zvezi s pobudo za začetek postopka državnega prostorskega načrtovanja pa so na ministrstvu povedali, da Zakon o urejanju prostora v drugem odstavku 50. člena določa prostorske ureditve državnega pomena, katerih načrtovanje je v pristojnosti države. Na področju energetske infrastrukture so to tudi elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW. “Pobudo za pričetek državnega prostorskega načrtovanja poda pristojno ministrstvo, v primeru vetrnih elektrarn je to Ministrstvo za infrastrukturo, področje energije. MOP preveri popolnost in utemeljenost pobude in o tem obvesti pobudnika. Občina lahko vetrne elektrarne nad 10 MW načrtuje le v skladu s 83. členom ZUreP-2, kot prostorsko ureditev skupnega pomena, v kolikor se ministrstvo, pristojno za prostor in občina dogovorita, da občina pripravi prostorski izvedbeni akt za prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, če se s tem strinja ministrstvo, v katerega pristojnost spada prostorska ureditev. Ministrstvo, pristojno za prostor, in občina pred pričetkom priprave takega prostorskega akta skleneta dogovor, v katerem določita obveznosti glede priprave in financiranja strokovnih podlag, priprave prostorskega izvedbenega akta in morebitne druge obveznosti.”

Ruški občinski svet je dal novembra 2021 soglasje (od 17 prisotnih svetnikov jih je za glasovalo 12, ostali so se vzdržali) k sklenitvi služnostne pogodbe za gradnjo omrežja (kablovoda) ob postavitvi vetrnih elektrarn. Pogodba kasneje ni bila sklenjena.

Losheim am See, Nemčija

“Letna proizvodnja vetrne energije narašča tako na EU ravni kot tudi na ravni okoliških ter razvitih evropskih držav”

Direktor podjetja Energija na veter Mitja Hertiš je prepričan, da načrtovane vetrne elektrarne predstavljajo velik doprinos k večjem deležu zelenih virov energije v Sloveniji in napredek k prizadevanjem Slovenije in EU k večji energetski neodvisnosti in prehodu iz fosilnih goriv, s ciljem zmanjšanja ogljičnega odtisa in blaženja podnebnih sprememb. “Pozdravljamo vsako konkretno aktivnosti vlade RS, ki si prizadeva, da se zastavljeni strateški cilji o zelenem prehodu uresničijo in se rezultati pokažejo v praksi.”

Raba obnovljivih virov energije se, nadaljuje, spodbuja z namenom povečanja količine in deleža obnovljivih virov energije, povečanja zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanja uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo in drugih energetskih razlogov, ki so določeni v strateških dokumentih in akcijskih načrtih. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije v 4. členu določa, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Republiki Sloveniji ne sme biti manjši od izhodiščnega deleža 25 %. Prav tako je v tem členu navedeno, da so proizvodnja električne energije, plina in toplote iz obnovljivih virov energije ter gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so zanjo potrebni, v javno korist. Nadaljnji predpis potreben obravnave je Energetski zakon. Že iz samega namena zakona, ki je določen v 3. členu, izhaja, da je zakonski cilj zagotovitev konkurenčne, varne, zanesljive in dostopne oskrbe z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. “Pravne podlage za zeleni prehod, h katerim nas vzpodbuja tudi EU, so torej dane, čaka nas realizacija.”

Kot pravi sogovornik, je delež proizvedene energije iz vetra v Evropski uniji 13. marca znašal 33,2 odstotka. V Sloveniji je zaenkrat delež 0-odstotni. “Nadejamo se, da zgledi dobre prakse v Evropi in na ostalih celinah kažejo na pozitivne prispevke vetrne energije, ki je ena od najbolj čistih načinov proizvodnje električne energije, kar jih trenutno poznamo in je splošno uporabljiva.”

Vir: https://windeurope.org/about-wind/daily-wind/

Iz podatkov za leto 2021 izhaja, da skupna moč vetrnih elektrarn, postavljenih po svetu, znaša kar 845.836 MW, pri čemer se skupna moč vetrnih elektrarn iz leta v leto povečuje. Večanje skupne moči vetrnih elektrarn kaže na čedalje večjo uporabo vetrnih elektrarn po vsem svetu ter na trend prehajanja na brezogljične, čiste in zelene vire energije, kamor spada tudi vetrna energija. Spodnji graf prikazuje večanje skupne moči vetrnih elektrarn od leta 2010 dalje.

Vir: Wind Energy International

Trend postavljanja in uporabe vetrnih elektrarn izhaja tudi iz spodnjega grafa, ki prikazuje letno proizvodnjo vetrne energije (teravati na uro). Iz grafa je moč razbrati, da letna proizvodnja vetrne energije narašča tako na EU ravni kot tudi na ravni okoliških držav ter razvitih evropskih držav. To pomeni, da na ravni EU ter v okoliških in razvitih evropskih državah število postavljenih vetrnih elektrarn narašča. Iz spodnjega grafa prav tako izhaja, da Slovenija bistveno zaostaja za EU povprečjem ter je njena letna proizvodnja vetrne energije nižja od okoliških držav in razvitih evropskih držav.

Vir: Our World in Data

Statistični podatki vetrne energije za leto 2021, ki jih je zbrala in uredila mednarodna neprofitna organizacija »WindEurope«, razkrivajo, da ima na ravni EU od Slovenije manjši obseg skupne moči vetrnih elektrarn zgolj Malta. Tudi iz spodnjega grafa izhaja, da Slovenija za razliko od ostalih evropskih držav povprečnega letnega povpraševanja po električni energiji ne zadovoljuje z vetrno energijo.

Vir: WindEurope

Glede na potencial energetske učinkovitosti, ki izvira iz uporabe obnovljivih virov energije, izhaja tudi zakonska obveznost v 8. členu EZ-1. Ta določa, da si morajo državni organi in organi lokalnih skupnosti pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov ter pri izvedbi drugih ukrepov na podlagi EZ-1, prizadevati doseči čim nižje neposredne stroške ukrepov za pravne in fizične osebe in čim nižje zunanje stroške glede na dosežene rezultate, ob upoštevanju načela stroškov v celotni življenjski dobi. Iz tega razloga sta država in lokalna skupnost dolžna v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujati dejavnosti za povečanje energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih ter drugih nizkoogljičnih virov energije. “Država in lokalna skupnost pri določanju spodbud poskrbita, da so okolju prijaznejše naprave, tehnologije, oprema, proizvodi in storitve ter dejavnosti, deležne večjih ugodnosti od okolju manj prijaznih. V zadnjem času je zato zaslediti veliko spodbujanja, ozaveščanja, informiranja in izobraževanja o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Ugoden veter, ki daje možnost za zeleni energetski prehod je tudi v Sloveniji. Sprejmimo in uporabimo ga za dober namen,” zaključuje sogovornik.