EU je lani zabeležila rekordni presežek v trgovini z agroživilskimi proizvodi, čeprav so nezadovoljni kmetje, ki jih skrbi za svoje preživetje, organizirali več protestov. Razlika med uvozom in izvozom je lani znašala 70,1 milijarde evrov, kar je 22 odstotkov več kot leto pred tem, je med tednom objavila Evropska komisija.
Izvoz trgovine EU z agroživilskimi proizvodi je lani znašal 228,6 milijarde evrov, medtem ko se je uvoz zmanjšal za sedem odstotkov na 158,6 milijarde evrov.
Največ koristi imajo veliki igralci
Podatki dodatno utrjujejo status EU kot vodilne kmetijske sile na svetu. Evropski kmetje se sicer pritožujejo nad nizkimi odkupnimi cenami, ki jih plačujejo veliki industrijski kupci, ki imajo največje koristi od cvetočega presežka.
»Pozitivna bilanca je v glavnem posledica vztrajno visokih cen izvoznih proizvodov iz EU in na drugi strani padajočih svetovnih cen uvoženih proizvodov, zlasti pri žitih,« je zapisala komisija.
Uvoz iz Ukrajine desetino manjši
Uvoz iz Ukrajine - ki tudi močno jezi kmete, saj ga vidijo kot nelojalno konkurenco - se je od leta 2022 zmanjšal za 10 odstotkov, vendar je še vedno 71 odstotkov višji kot leta 2021, preden je EU odpravila trgovinske omejitve z Ukrajino kot odgovor na rusko invazijo.
Bistveni izvozni proizvodi EU so vključevali izdelke iz žitaric, mlečne izdelke in vino, ki so skupaj predstavljali približno eno tretjino celotnega izvoza.
Največ izvozimo v Veliko Britanijo
Največja izvozna destinacija agroživilskih proizvodov iz EU je bila lani z 22 odstotki vrednosti Velika Britanija. Sledili sta ZDA in Kitajska s šestimi odstotki.
Na uvozni strani je bila prva Brazilija z 11 odstotki celotnega uvoza, druga je bila Velika Britanija z desetimi odstotki, Ukrajina pa je bila tretji vir uvoza agroživil v uniji s sedmimi odstotki celotnega uvoza.
