Društvo restavratorjev Slovenije je leta 2008 ustanovilo nagrado Mirka Šubica, da bi konservatorsko-restavratorsko stroko še bolj predstavili javnosti in da bi za izjemne dosežke na strokovnem področju v konservatorsko-restavratorski stroki nagradili strokovnjake, ki pomagajo skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Foto: Društvo restavratorjev Slovenije
Društvo restavratorjev Slovenije je leta 2008 ustanovilo nagrado Mirka Šubica, da bi konservatorsko-restavratorsko stroko še bolj predstavili javnosti in da bi za izjemne dosežke na strokovnem področju v konservatorsko-restavratorski stroki nagradili strokovnjake, ki pomagajo skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Foto: Društvo restavratorjev Slovenije

Na slovesnosti v Narodni galeriji bodo podelili še priznanja Mirka Šubica za enkratne izjemne dosežke, ki jih bodo namenili Mihi Pirnatu ml., Andreji Ravnikar in Simoni Škorja. Priznanje Mirka Šubica za enkratne izjemne dosežke bo prejela tudi Marta Bensa, s študentskim priznanjem zlati skalpel bodo ovenčali Erico Sartori, častnega članstva v društvu pa bo deležen Andrej Moha.

Suvereno prehajanje med različnimi delovnimi področji
Akademski slikar, magister umetnosti in konservatorsko-restavratorski svetovalec Anton Miklavžin je 24 let predano in dosledno skrbel za umetnine na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je v utemeljitvi zapisala komisija.

Po diplomi je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani svoje znanje izpopolnjeval še na tamkajšnjem podiplomskem študiju restavratorstva in slikarstva. Leta 1985 se je zaposlil na ZVKDS-u v območni enoti Novo mesto, v kateri je sodeloval pri vzpostavitvi in organizaciji konservatorsko-restavratorskega oddelka. Pomagal je pri pripravi in vzpostavljanju strokovnih standardov za konservatorsko-restavratorsko delavnico za štafelajne slike, leseno plastiko in stensko slikarstvo. Poleg dela na terenu in v restavratorski delavnici je vseskozi razvijal nove ideje in skrbel za tehnološki razvoj stroke.

Kot neprecenljivi doprinos k stroki velja navesti bogato znanje Antona Miklavžina, njegovo izjemno skrb za umetnine, suvereno prehajanje med različnimi delovnimi področji, dosežke pri vzpostavljanju in razvoju konservatorsko-restavratorske stroke ter razvijanje novih delovnih orodij, je še mogoče prebrati v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo.

Sorodna novica Fortunat Bergant, ki so ga nasledniki prepoznavali kot najbolj "slovenskega" slikarja

Skrb za zapuščino Fortunata Berganta
Ekipa konservatorjev restavratorjev slikarskega ateljeja Narodne galerije Miha Pirnat ml., Andreja Ravnikar in Simona Škorja bo prejela priznanje Mirka Šubica za enkratne izjemne dosežke za umetniško-raziskovalno in konservatorsko-restavratorsko delo ter za promocijo stroke ob razstavi Fortunat Bergant. Razstava ob slikarjevi 300-letnici rojstva z več kot 40 njegovimi deli in tudi njegovih sodobnikov je pomenila za konservatorje restavratorje v galeriji in kolege v drugih ustanovah zelo kompleksno delo, je zapisala komisija v utemeljitvi. Dodala je, da se trojica konservatorjev restavratorjev iz Narodne galerije zaveda poslanstva konservatorsko-restavratorske stroke in pomena ozaveščene javnosti pri skrbi za dediščino. Njihovo umetniško-raziskovalno delo, konservatorsko-restavratorski posegi ter priprava večplastnega promocijskega gradiva pa so pomemben doprinos k reševanju in poznavanju Bergantove zapuščine.

Sorodna novica Po šestih letih zaključili prvi del obnove notranjosti cerkve na Kostanjevici v Novi Gorici

Osvežena samostanska cerkev na Kostanjevici v Novi Gorici
Priznanje Mirka Šubica za enkratne izjemne dosežke bo prejela tudi Marta Bensa z ZVKDS-ove območne enote Nova Gorica, ki ga prejme za uspešno usmerjanje in nadziranje obnove ter populariziranje restavratorskih posegov na štukaturah in stenskih poslikavah v samostanski cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici. Marta Bensa se je s štukaturami samostanske cerkve na Kostanjevici spoznala že med študijem in se jim posvetila v magisteriju. Obnova štukatur in stenskih poslikav pod njenim vodstvom je potekala po fazah od leta 2017 do leta 2020. S svojim poglobljenim pristopom in poznavanjem problematike je prispevala k uspešnemu konserviranju-restavriranju štukatur in stenskih poslikav v samostanski cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici in popularizaciji konservatorsko-restavratorske stroke, je zapisala komisija.

Še zlati skalpel in častno članstvo
Erica Sartori
bo prejela študentsko priznanje zlati skalpel za izjemno predano, inovativno in kakovostno konserviranje-restavriranje umetnin iz mavca kiparja Frančiška Smerduja. Andreju Moharju pa bodo podelili častno članstvo Društva restavratorjev Slovenije za razvoj sistema Telehum za nadzor relativne vlage in temperature v muzejih in galerijah.