Foto: Reuters
Foto: Reuters

Po besedah predsednice strateškega sveta Nataše Fidler Mis si pri pripravi smernic prizadevajo, da bi zmanjšali količino visoko procesiranih živil v prehrani otrok, da bo ta pripravljena iz svežih, sezonskih, lokalnih živil. Ob tem si želijo tudi ustrezne spremembe zakonodaje, ki bi med drugim otrokom v vzgojno-izobraževalnih zavodih omogočila več živil slovenskih proizvajalcev.

Fidler Mis je ob tem opozorila tudi, da je v zadnjih letih v prehrani otrok tudi presežna količina soli in nasičenih maščob, kar povečuje tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Veliko težavo predstavljajo tudi ocvrta živila in prevelike količine sladkorja v prehrani.

Vodja recenzentov smernic Boštjan Jakše je ob tem spomnil, da Slovenija zadnjih 13 let ni prenovila smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Opozoril je tudi na stopnjo debelosti med otroki, ki se je po njegovih besedah v zadnjih 20 letih potrojila, stopnja čezmerne telesne mase pa se je podvojila. Kar je po njegovem mnenju med drugim tudi posledica normalizacije nezdravega načina prehranjevanja kot tudi ne uveljavljanja tako imenovanih mehkih ukrepov in torej ne zgolj šolske prehrane.

Jakše je dejal, da so člani strateškega sveta sicer blizu konsenza glede novih smernic, nato pa bo sledila "akcija" na vseh ravneh, in sicer prehransko-zdravstveni, politični, kadrovski, logistični, izpostavil je tudi komunikacijski in družbeni vidik.

Strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen je po seji sveta poudaril, da bo po sprejetju zelo pomembna faza implementacije smernic. Optimističen je, da bodo v sorazmerno kratkem času uskladili še nekatera odprta vprašanja.

Ob tem je opozoril tudi na težave, povezane z logistiko oz. organizacijo, tisti, ki pripravljajo hrano, so namreč zelo slabo plačani. Pozdravil pa je predloge za brezplačno prehrano v šolah, saj bi tako vsi otroci dobili dostop do kakovostne hrane.

Glede možnosti uvedbe tudi zgolj rastlinskih obrokov bodo stališča še usklajevali, je napovedala Fidler Mis. Tokrat so se seznanili tudi s primeri praks v drugih državah. "Za Slovenijo še nismo dorekli, kako bomo to vpeljali, jasno pa je, da je Slovenija podpisnica vseh dokumentov, vezanih na bolj zdravo in trajnostno prehrano in okolje, zato nas čaka proces uvajanja več živil rastlinskega izvora," je pojasnila.