Kot poroča Kyodo News, se je Hakuho odločil za slovo od suma zaradi poškodbe desnega kolena. Zaradi poškodbe je izpustil večino sezone 2021.

V Mongoliji rojen kot Munkbat Davajargal in sin olimpijskega podprvaka v rokoborbi prostega sloga je Hakuho na Japonsko pripotoval pri 15 letih, da bi vstopil v svet suma. Z novim imenom je debitiral leta 2001 in prvi naslov prvaka prve lige osvojil leta 2006, nato pa leto pozneje pri 22 letih vstopil v elitni svet jokozun.

Sorodna novica "Ko postaneš sumoborec, se odpoveš vsemu"

Jokozuna je najvišji naslov, ki ga lahko dosežejo sumoborci. Pridobil ga je kot drugi Mongol v zgodovini. Njegovi dvoboji z mongolskim rojakom, jokozuno Asašorjujem, so pomagali starodavnemu borilnemu športu vdihniti novo življenje in mu na Japonskem spet vrniti neizmerno priljubljenost.

Asašorju se je upokojil leta 2010, Hakuho pa je nadaljeval in že januarja 2015 presegel rekord legendarnega borca Taiha, ki je nanizal 33 cesarjevih pokalov. Takrat je dejal, da si želi v karieri priti do številke 40, ki pa jo je s 45 zmagami močno presegel.

Hakuho je septembra 2019 prejel tudi japonsko državljanstvo, s čimer je pridobil pravico, da bo po upokojitvi lahko vodil svojo šolo suma. Zadnjo zmago je dosegel letos julija, ko se je po poškodbi in koronavirusni okužbi spet za kratek čas vrnil v ring in osvojil veliko nagrado Nagoje s popolnim izkupičkom 15:0.

Šport zapušča kot borec z najdaljšim stažem jokozune v zgodovini, še piše Japan Times.