O tem, zakaj so začasno ustavili digitalizacijo svoje proizvodnje, kako so preživeli minulo leto, kako širijo nabor kupcev in katere naložbe načrtujejo za prihodnje leto, smo govorili z Jernejem Poličem, direktorjem poslovne enote EMS – poslovnega področja proizvodnje opremljanja elektronskih komponent.
Kako bi opisali letošnje poslovno leto? Kakšni so poslovni rezultati?
Na žalost je tudi leto 2021 prepleteno s pandemijo koronavirusa, ki je spremenila pogled na globalizacijo; tako govorimo še o enem posebnem letu. V zadnjem polletju zaznavamo občutne podražitve surovin in materiala, slednjega zelo primanjkuje, posledično so se dobavni roki podaljšali. Vseeno smo v Iskratelovi poslovni enoti EMS dosegli izjemno dober rezultat, na kar sem ponosen – 13 milijonov evrov prodaje z zunanjimi storitvami EMS, kar pomeni 17-odstotno rast v primerjavi s prejšnjima dvema letoma. Obenem pa bomo na internem trgu naredili za devet milijonov evrov prodaje, kar je na enaki ravni kot v preteklosti.
Iskratel je del skupine EMS Alliance. Kakšne prednosti vam to članstvo prinaša v trenutnih razmerah?
Bistvena prednost članstva v skupini ODM/EMS Alliance je v skupnem nastopu na trgu in večji prepoznavnosti. Posamično bi bila podjetja iz skupine precej bolj okrnjena, znotraj skupine pa lahko ponudimo celoten spekter rešitev. Tako, na primer, smo mi edina lokacija v skupini, ki ponuja zaščito izdelkov z lakom, pa to storitev ponujajo še kolegi iz Avstrije in Nemčije pri svojih kupcih. Povezanost nam trenutno pomaga tudi pri premagovanju težav z dobaviteljsko verigo, kjer s skupnimi močmi pravočasno najdemo manjkajoče komponente, ne nazadnje pa ni zanemarljiv niti finančni vidik. Precej drugače je, če si del skupine, ki ima na leto okoli 150 milijonov evrov prodaje in je sama del krovnega podjetja z 1,3 milijarde evrov prodaje, kot če si podjetje, ki zasluži pet milijonov evrov in je odvisno od zgolj nekaj kupcev.
Katere posle vam je uspelo pridobiti v tem letu?
Odločitev iz preteklosti, da bo avtomobilska industrija zgolj manjši del našega portfelja, se je v časih COVID-19 pokazala kot ustrezna, saj v nasprotju z nekaterimi našimi konkurenti nismo občutili nikakršnega upada naročil. Bistveni del našega portfelja so dolgoletni partnerji, ki pa so v zadnjih časih zelo pohitrili svojo organsko rast.
Še naprej delamo tudi pri pridobivanju novih poslov in tako širimo svoj nabor kupcev. Letos smo tako pridobili nekaj novih poslov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, vendar pa je v naši poslovni enoti tako, da rasteš počasi, a zanesljivo.
Kako napreduje digitalizacija vaše proizvodnje? Katere nove rešitve optimizirajo procese v Iskratelovi pametni tovarni?
Letos smo želeli uvesti popolno digitalizacijo proizvodnje in pripraviti njen digitalni dvojček, vendar smo se zaradi ne povsem urejenih procesov odločili, da uvedbo začasno raje ustavimo. Iskratel je navsezadnje podjetje z več kot 70-letno tradicijo, kar pa prinaša tudi veliko starih, neoptimalnih procesov z »mrtvimi časi«, ki jih generiramo kot stranski produkt našega poslovanja. Trenutno intenzivno delamo pri »čiščenju« procesov, saj jih moramo narediti bolj vitke in agilne. Je pa to dolgotrajno in včasih tudi neprijetno, saj se veliko stvari med seboj povezuje in prepleta. Tako sprememba določenega procesa za sabo potegne težave na čisto drugem delu podjetja. A kjer je volja, je tudi pot, zato se močno veselim prihajajočega leta, ko bomo nadaljevali digitalizacijo naše proizvodnje. Hkrati s ponudniki digitalnih rešitev sodelujemo naprej in zagnano delamo pri aplikaciji za monitoring in načrtovanje, tako da bo prilagojena za naš tip proizvodnje. Njena namestitev pa bo karseda kratka.
Kakšno rast in katere naložbe napovedujete za prihodnje leto?
V prihodnjem letu v poslovni enoti EMS pričakujemo vsaj 10-odstotno rast prihodkov od zunanjih storitev EMS in nekoliko večjo notranjo prodajo zaradi nekaterih večjih poslov in pričakovane rasti celotne skupine Iskratel. Z januarjem 2022 bo del moje poslovne enote postal tudi oddelek za razvoj elektronske strojne opreme (HW) s 13 razvojniki in neprecenljivimi izkušnjami iz razvoja telekomunikacijske opreme, ki v svetu še vedno velja za eno najbolj kompleksnih. To pomeni, da bomo s prihodnjim letom začeli ponujati kupcem celostne storitve – od razvoja, prek proizvodnje vse do odpreme na poljubno lokacijo.
Pri naložbah pa v prihodnjem letu načrtujemo dokončanje digitalizacije proizvodnje, uvedbo pametnega orodja za planiranje in nadaljevanje posodobitve SMT-linije. Nekaj strojev na SMT-linijah smo zamenjali že lani in letos, zdaj pa je čas, da nadomestimo še preostale, ki že kažejo znamenja obrabe.
Moja ideja glede naložb je, da morajo biti temelj za nadaljnje širjenje poslovanja, hkrati pa morajo pripomoči tudi k izboljšanju dobičkonosnosti pri obstoječih poslih.
Kako morajo slovenske tovarne napredovati, da bodo še konkurenčne in uspešne v svetovni tekmi?
Slovenske tovarne se morajo prestrukturirati in se odpraviti na pot digitalizacije. Veliko je še podjetij, ki trenutno zelo dobro poslujejo, vendar pa nimajo jasne strategije digitalizacije. Zavedati se moramo, da so časi, ko smo posle dobivali, ker smo bili cenejši od zahodne Evrope, mimo, saj smo dobili močno konkurenco v Poljakih, Madžarih in Romunih. Slednji so namreč postali enako dobri in kakovostni, a so kar precej cenejši. Bistveno je, da slovenska podjetja še naprej ostanejo inovativna in hkrati povečajo svojo produktivnost, kjer, v primerjavi z evropskim povprečjem, nekoliko zaostajamo.
Kako pomembna je digitalizacija za samo produktivnost?
Produktivnost in digitalizacija sta močno povezani; raven produktivnosti lahko ob uspešni digitalizaciji premaknemo precej višje, medtem ko brez digitalizacije hitro dosežemo mejo. Poleg celostnega pregleda nam digitalizacija podjetij omogoča, da precej hitreje prepoznamo zastoje in ozka grla v našem poslovanju ter ustrezno odreagiramo. Pomembno pa je zavedanje, da moramo prej prilagoditi naše poslovanje, ga narediti bolj vitkega – vse to je podlaga za nadaljnje korake digitalizacije. Spremembe poslovanja se morajo dogajati, ko ti gre najbolje, ne, ko ti primanjkuje sredstev in virov.
S katerimi izzivi se podjetja najpogosteje srečajo pri uvajanju digitalizacije?
Zagotovo največji izziv pomenijo sredstva za digitalizacijo in poznejšo robotizacijo. Gre za velike enkratne vložke, vendar pa je smiselno vlagati tja, kjer se vložek povrne v roku od treh do petih let. V prihodnosti bosta izziv robotizacija in nadomestitev tistih delovnih mest, ki najmanj pripomorejo k dodani vrednosti podjetja. Tako zaposlene preusmerimo v bolj kompleksne operacije, s tem pa dvignemo dodano vrednost na zaposlenega, ki je v večini proizvodnih podjetij prenizka. Bo pa vsako podjetje še vedno imelo delovna mesta, ki jih je brezpredmetno digitalizirati; to je dejansko specifika vsakega podjetja in panoge.
