Po naših virih naj bi Bobnarjeva poslancem dejala, da ji je to povedal takratni v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ta pa je poslancem dejal, da naj bi ga o tem obvestil direktor NPU Darko Muženič, slednjemu pa naj bi to povedal direktor Sove Joško Kadivnik.
Toda Muženič naj bi na pričanju na oktobrski seji Knovsa to zanikal in zatrdil, da o tem ni nič vedel. Podobno je takrat to zanikal tudi Kadivnik, Sova pa je sporočila, da je »možne datume prijetja predlagal direktor agencije, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogar koli drugega.«
Ko so Lindava soočili z Muženičevo izjavo, naj bi poslancem dejal, da laže, podobno naj bi dejal tudi za Kadivnika. Dodal naj bi še, da pogovora z Muženičem ne more dokazati, ker da je potekal po aplikaciji signal, kjer pa se pogovori ne beležijo.
Toda Lindav in Bobnarjeva imata problem, ker sta o varnostno občutljivih podatkih govorila članom preiskovalne komisije o političnih pritiskih na policijo.
Toda Lindav in Bobnarjeva imata problem, ker sta o varnostno občutljivih podatkih govorila članom preiskovalne komisije o političnih pritiskih na policijo. Čeprav sta o tem govorila na zaprtem delu seje, nista imela odveze varovanja tajnih podatkov, ki sta jih delila z nepooblaščenimi osebami.
Sova je namreč po včerajšnji seji Knovsa sporočila, da omenjeni osebi nista zaprosili za odvezo molčečnosti v primeru pričanja pred preiskovalno komisijo o političnih pritiskih na policijo in da take zahteve ni podala niti navedena komisija. Je pa takšno zaprosilo za današnje pričanje za Lindava podal Knovs in jo naslovil na generalnega direktorja policije, ta pa je zaprosilo odstopil Sovi, ki je določila tajnost podatkov.
Toda Sova jo je zavrnila: »Po proučitvi zaprosila je agencija odločila, da se g. Boštjana Lindava zaradi kazenskega postopka, ki trenutno poteka, ne razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatkov, ki jim je bila tajnost določena v agenciji. O podatkih Sove, ki se nanašajo na opredeljeno vsebino, pa lahko vsa morebitna pojasnila poda predstojnik agencije oziroma od njega pooblaščena oseba.«
Sova še poudarja, da bo v zadevi, pomembni za nacionalno varnost Republike Slovenije, in v zvezi s katero še poteka kazenski postopek, še naprej ravnala dosledno v skladu z določbami zakona o tajnih podatkih in to upravičeno pričakuje tudi od posameznikov in organov, ki so seznanjeni z zadevo.
Skratka, če prav razumemo sporočilo Sove, se je Lindav (in z njim verjetno tudi Bobnarjeva) znašel v kazenskem postopku zaradi govorjenja na zaprtem delu seje preiskovalne komisije o policiji.
Skratka, če prav razumemo sporočilo Sove, se je Lindav (in z njim verjetno tudi Bobnarjeva) znašel v kazenskem postopku zaradi govorjenja na zaprtem delu seje preiskovalne komisije o policiji. V podobnem postopku pa bi se utegnili znajti tudi poslanci, zlasti pa predsednik Knovsa Janez Žakelj, ki so o strogo varovanih podatkih govorili pred javnostjo.
Žakelj je napovedal, da bo Knovs na naslednji seji v zvezi s tem zaslišal še predsednika vlade Roberta Goloba, ki pa je že javno povedal, da o aretacijah ruskih vohunov ni bil predhodno obveščen. Kot je še sporočila Sova, so »takoj po prijetju 5. decembra 2022 o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in možnih posledičnih tveganjih pisno obvestili zakonsko določene prejemnike informacij agencije, med njimi predsednika vlade, Knovs in takratno notranjo ministrico mag. Tatjano Bobnar.«