PRIMA: Kaj kupec novega vozila dobi za dvajset evrskih tisočakov?

SASA6735

SASA5203

SASA5126

SASA4738

SASA4710

SASA5087

SASA4803

SASA4787

SASA4705

SASA4730

SASA4699

SAJO1446

SAJO1386

SAJO0834

SAJO1133

SAJO1129

SAJO0862

SAJO0854

SAJO0826

SAJO0822

SAJO0823

Argumenti za in proti

Zavedamo se, da je dvajset tisoč evrov že takšen kupček denarja, da ljudje pred nakupom avtomobila  dobro premislijo različne alternative. Če bi ga razpolovili, bi bil odgovor enostaven, saj na trgu za ta denar praktično ni več ponudbe novih avtomobilov, o štirikolesnikih in njihovi omejeni uporabnosti pa na tem mestu ne bomo razpravljali.

Tudi sicer trg prvih registracij lepo kaže, da je uvoz rabljenih osebnih avtomobilov posel, ki se očitno splača. Kako bi sicer utemeljili dejstvo, da je delež rabljenih avtomobilov iz tujine v skupnih prvih registracijah v letu 2022 znašal kar 42 %, če upoštevamo zgolj vozila, ki so ostala v prometu vsaj do konca meseca prve registracije? V letošnjih prvih desetih mesecih je ta delež višji še za odstotno točko. Čeprav nekaj od teh avtomobilov uvozijo lastniki samostojno, pa levji delež verjetno odpade na podjetja v dejavnosti.

PRIMA smo: Avto Fokus, Avtomanija, Finance, Siol, Volan, Žurnal24 in Avtomobilizem.com.

Potem je tu še drugi del trga rabljenih avtomobilov, ki pokriva transakcije z rabljenimi avtomobili znotraj Slovenije in o katerem nimamo uradnih številk. Iz podatkov državne statistike* pa vemo, da se slovenski vozni park stara in da je povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji leta 2022 znašala že 10,9 leta, stopnja obnavljanja voznega parka (kot delež prvih registracij novih osebnih avtomobilov med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili) pa se še naprej znižuje.

Če so ugodnejše cene in raznolika ponudba rabljenih avtomobilov argument v njihovo korist, je negotovost glede zanesljivosti za veliko večino argument proti. Novi avtomobili imajo ob nakupu tovarniško garancijo v minimalnem obdobju dveh let, čedalje več zastopnikov jo podaljšuje z jamstvom, ki je že vključeno v ceno ali na voljo kot opcija za doplačilo. Pogoj za ohranjanje je sicer redno vzdrževanje avtomobila v okviru predpisanega načrta, a to lastnikom načeloma ne predstavlja ovire.

Obstajajo kupci, ki bodo vedno izbrali nov avtomobil pred rabljenim. Če nimajo dovolj denarja za večjega, kakršnega bi si želeli ali so ga bili vajeni do zdaj, si bodo raje omislili manjši nov kot pa večji rabljen avto.  Vse več pa jih je, ki skušajo ne le slediti proračunskim omejitvam, ampak nakup avtomobila uskladiti z dejanskimi potrebami. Racionalnost v avtomobilskem svetu sicer ni ravno pogost pristop pri nakupu, saj proizvajalci vlagajo izjemno visoka sredstva, da bi v enačbo vnesli čim več čustev in ustvarili čim daljši seznam “obveznih” dodatkov.

Avtomobile kupujemo z očmi

Pred nekaj tedni sta podjetji Valicon in Iprom objavili izsledke raziskave o nakupni poti slovenskega kupca**, v katero so vključili tudi proces nakupa avtomobila. Med drugim so ugotovili, da na odločitev za izbiro avtomobila najbolj vplivajo videz, cena, vozne lastnosti, dobre izkušnje, znamka na splošno ter načini financiranja. Torej formula, ki ne odstopa tako zelo od naših ocenjevalnih kriterijev.

Začnimo tokrat pri subjektivnih dejavnikih. Zavedamo se, da imajo vsake oči svoga malarja, kar se nenazadnje izkaže že pri razlikah v mnenjih med člani sedmih sodelujočih uredništev, pa vseeno: ob izgledu v tem razdelku, ki smo mu tokrat namenili 14 % vseh točk, med subjektivne dejavnike štejemo tudi občutek za volanom, pa prepričljivost celotnega paketa avtomobila in nenazadnje opaznost avtomobila na naših cestah. Gre za mehkejši del pristopa, kjer se najbolj odražajo individualna stališča sodelujočih v projektu PRIMA.

Peugeot je očitno z nedavno prenovo modela 2008 na nas naredil dober vtis, podobno velja za Renaultov Clio. Izjemen in za koga morda nekoliko presenetljiv pa je preboj limuzinske Toyote Corolle, ki mogoče med vsemi še najbolj odraža racionalen pristop k nakupu, kar je vredno pohvale. V prvi skupini zasledovalcev so z minimalnimi odstopanji še vsi trije predstavniki skupine Volkswagen in Hyundai Bayon.

Globina denarnice

Lahko bi rekli, da načeloma vsak kupuje samo avtomobil, ki si ga lahko privošči – ampak dobro vemo, da so bankirji in avtomobilisti že zdavnaj našli zdravilo za to. Že od začetkov projekta PRIMA tudi iz tega razloga uporabljamo samo cene za gotovinski nakup, saj je načinov za zameglitev dejanskih stroškov in prelaganje finančnih bremen z danes na pojutrišnjem približno toliko kot ponudnikov finančnih produktov.

Glede na temo tokratne primerjave je povsem jasno, da smo v ospredje postavili prav ceno. Bolj konkretno, proračun potrošnika smo omejili na 20 tisoč evrov in pogledali, kaj za to lahko dobi. Preskočili smo obiskovanje salonov in preverjanje prodajnih pogojev, saj smo tokrat upoštevali zgolj javno dostopne cenike in jasno navedene popuste za avtomobile, ki so nam jih dali na preizkus sodelujoči zastopniki. Prav to so namreč prve informacije, s katerimi se sooči večina potencialnih kupcev. Manjša izjema pri tem je bila Škoda Fabia, za katero trenutno ni dostopen spletni konfigurator (razlog naj bi bile zapolnjene letošnje proizvodne alokacije), zato smo cene opcij preverili pri enemu od pooblaščenih prodajalcev.

Pri vseh avtomobilih smo upoštevali konfiguracijo testnega modela, od katere smo odšteli morebitno doplačilo za karoserijsko barvo. Minimalno korekcijo je bilo potrebno narediti še pri Joggerju, kjer smo pri dani zgornji meji morali na papirju izločiti paket Voznik in to upoštevati tudi pri ocenjevanju opremljenosti.

Stroške vzdrževanja in zavarovanja smo tokrat omejili na 6 let oziroma 120 tisoč prevoženih kilometrov. Z najnižjo ceno rednega vzdrževanja so se tokrat izkazali modeli skupine Volkswagen, ki imajo servisni interval na dve leti oziroma 30.000 prevoženih kilometrov. Po drugi strani naj bi pri Citroënih z motorjem 1.2 PureTech zaradi poostrenih vzdrževanj lastniki opravljali servise že na 15 tisoč km, lastnikom pa naj bi v kratkem začeli pošiljati vrednostne kupone, ki naj bi nekoliko omilili izdatke. Po stroških vzdrževanja in zavarovanja v danem obdobju je bila tokrat najdražja Corolla sedan, ki ima edina v naboru 1,5-litrski agregat.

Cene vseh avtomobilov so bile v intervalu od 19.000-19.900 evrov, zato v tem delu med njimi tudi ni večjih razlik v točkovanju. Se je pa zato po vključitvi drugih stroškov lastništva najbolje izkazala Ibiza, ki sta ji tesno sledila Polo in Fabia, trojčkom pa se je priključil še Clio.

Čim več avtomobila za denar

Morda se sliši kot izrabljena fraza, ampak je lahko tudi svojevrstno praktično vodilo. Če smo nabrali vozni park avtomobilov z zelo podobno ceno, smo jih seveda želeli primerjati tudi z vidika prostornosti potniškega in prtljažnega dela, pa udobja potnikov in ergonomije voznikovega delovnega mesta.

Za vse zbrane avtomobile lahko zapišemo, da imajo načeloma zadaj dovolj prostora za glave potnikov, a nekoliko manj za njihova kolena. V tem pogledu izstopa Corolla, ki edina spada v kompaktni segment, pa tudi ZS. Z dovolj centrimetri za potnike zadaj se lahko pohvalijo še C3 Aircross, Jogger in Fabia, kot najbolj utesnjen pa se je izkazal Clio. Najboljši vtis udobja daje Corolla, za njo pa ne zaostajajo dosti Bayon, Ibiza, Fabia, Polo in 2008. Zgolj povprečno je sedenje zadaj pri Joggerju, ZS in Cliu, C3 Aircross pa se je uvrstil v ozadje, tudi zaradi kratkega sedalnega dela.

Glede kakovosti materialov in izdelave so preizkušeni modeli precej izenačeni, navzdol sta nekoliko odstopala Bayon in Jogger. Pri vseh prevladuje trda plastika z le kakšnim mehkejšim delom, navadno na zgornjem delu armaturne plošče in morda še oblogah naslona na vratih prednjih potnikov. Splošen občutek kakovosti je najboljši pri Cliu, sledi 2008; materiali se zdijo razmeroma dobri tudi pri ZS, kjer pa je obdelava videti nekoliko slabša.

Pri ergonomiji smo poleg položaja za volanom upoštevali načine upravljanja glavnih sklopov, pri čemer smo bolje ovrednotili klasične gumbe in stikala za najpomembnejše funkcije zlasti multimedije in klimatizacijo – te stvari si mora po našem mnenju uporabnik nastaviti z minimalnim odvračanjem pozornosti s ceste.  Najbolj sta se na tem področju izkazala Ibiza in Bayon, najslabše pa smo ocenili ZS, C3 Aircross in Jogger.

V zadnjem delu avtomobilov smo tudi tokrat izmerili dolžino prtljažnika, višino nakladalnega roba, preverili smo še uporabnost dvojnega dna in enostavnost zlaganja naslonov zadnje klopi. V prtljažni prostor smo zlagali tudi več različnih potovalk in torb. V vsak avtomobil je šla ena večja potovalka, nato pa različno število manjših “letalskih” kovčkov in ena športna torba.

Glede na razlike med avtomobili so bile temu primerne tudi razlike v dimenzijah in uporabnosti prtljažnih prostorov. Po velikosti sta izstopala predvsem Jogger in Corolla, oba imata prtljažni prostor celo daljši od enega metra. Jogger ima klasični prtljažnik enoprostornega vozila, ki je bil obenem najdaljši med vsemi, ob tem pa nudi tudi z naskokom največ litrov prostornine. Corolla ima kljub karoserijski zasnovi zelo uporaben prtljažnik, kar je med drugim zasluga (za limuzino) pohvalno velike odprtine.

Na tem področju se je izkazal tudi ZS, njegov prtljažnik predvsem v višino sprejme veliko prtljage. Sledili  so Fabia, kjer je bil prtljažnik prostornejši kot pri drugih dveh koncernskih modelih, 2008 in C3 Aircross.

Uporabno dvojno dno imajo C3 Aircross, Bayon, ZS, Ibiza in Polo. Pri zlaganju naslonjal sta bila najbolj prepričljiva Bayon in Ibiza. Zaradi svoje zasnove tu točk ni prejela Corolla, saj zlaganje naslonjal zadnje klopi ni mogoče.

Prepričljiva zmagovalka sklopa uporabnosti je postala Corolla, ki je pobegnila konkurenci v potniškem in prtljažnem delu. Fabio bi lahko označili za uravnoteženo izbiro, medtem ko bi se Jogger odrezal še bolje, če ne bi zaostal po vtisu, ki ga na uporabnika pusti njegov potniški del.

Zelo različen vozniški vtis

Čeprav kupci v tem cenovnem razredu morda niso med najzahtevnejšimi vozniki, ne bi bilo prav, če bi proizvajalci zanemarili to področje. In na poligonu Centra varne vožnje AMZS na Vranskem, kjer smo že tradicionalno preverjali njihove dinamične sposobnosti, je bil marsikdo presenečen. Večinoma pozitivno, se je pa med avtomobili našel tudi kakšen, v katerem si ne bi prav želeli na hitro izogibati nepredvideni oviri na cesti. Med stožci smo varno preizkušali njihovo podvozje, krmiljenje in zaviranje v zahtevnejših razmerah, pri čemer smo najbolje ocenili občutek za volanom Corolle sedan in Ibize. V dinamični vožnji so jima po ocenah tesno sledili še Bayon, Fabia, Polo in Clio.

Corolla je bila med najbolj prepričljivimi tudi, ko smo ocenjevali udobje v vožnji, če k temu štejemo še glasnost v mirovanju in v vožnji pri hitrosti 60 km/h. Še nekoliko boljši od nje je bil Bayon, enak seštevek točk kot Corolla pa je dobil 2008. Kot najbolj pregledni v vožnji in manevriranju so se izkazali Jogger, ZS in C3 Aircross.

Posebno pozornost vsakič namenimo merjenju porabe na daljši kombinirani vožnji. Tokrat je bila pot dolga 168 km, od tega smo skoraj uro vozili po ljubljanskih mestnih ulicah (23 km), potem pa se na Brezovici odpeljali čez Lučine do Kranja (61 km). Zadnjih 84 km smo vozili po avtocesti. Temperature so bile okrog 10 stopinj Celzija, lep del poti je deževalo in ceste so bile praktično povsod bolj ali manj mokre.

Najbolj varčna sta bila po opravljeni vožnji Polo (5,3 l/100 km) in Clio (5,4 l/100 km), ki sta jima s porabo 5,6 l/100 km sledili  Bayon, 2008 in Fabia. Na nasprotnem koncu so bili v vožnji najbolj potratni ZS (6,8 l/100 km) ter C3 Aircross in Jogger (oba 6,4 l/100 km).

Na koncu sta vrh v sklopu vozne dinamike zasedla dva zelo različna avtomobila: Bayon predvsem na račun nizke porabe in voznega udobja, Corolla pa je k temu dodala še mero agilnosti, ki je od nje morda niti nismo pričakovali. Zmagovalcema sta dokaj tesno sledila še Polo in Ibiza.

Sodoben avtomobil ima tudi pripomočke

Področje različnih vozniških pomagal, povezljivosti in multimedije za marsikoga ni tako zelo pomemben dejavnik nakupa, bi si pa pošteno zatiskali oči, če bi ga kar preskočili. Če za začetek povzamemo komentar kolegov: noben ni hudo razočaral, navdušil pa tudi ne. K temu lahko dodamo, da je tu morda še najbolj čutiti vidik varčevanja.

Pri asistenčnih sistemih smo za vodilo poleg cenikov dodali  še poročila Euro NCAP. Norma za ta razred je, da imajo AEB, ki prepoznava pešce in kolesarje, pri čemer sta razočarala Jogger, v katerem AEB deluje samo na vozila, medtem ko je pri C3 Aircross to celo opcijski element. Skoraj vsi imajo vsaj opozorilnik pred nenamernim zapuščanjem voznega pasu, večina pa tudi že aktivno popravljanje. Tempomat je pri vseh razen Polu del serijske opreme (Polo ima to opcijsko vključeno v dano ceno), Corolla pa ima edina celo radarski tempomat. Pogost je še sistem speljevanja v klanec, večina avtomobilov tudi prepoznava znake, a je delovanje sistemov bolj dvomljive uporabnosti. Opozorila na mrtve kote za ta denar ni najti, modeli skupine Volkswagen, Clio in Bayon pa so imeli nameščeno tudi samozatemnitveno vzvratno ogledalo.

Bera pripomočkov je bila solidna, ne pa odlična. Clio ima edini kartico in serijsko brezstično odklepanje ter zagon, pri Joggerju pa te opreme nismo mogli upoštevati, ker bi sicer cena presegla 20 tisoč evrov. Testna Fabia je imela sistem Kessy opcijsko vključen v dano ceno. Corolla je imela vključeno serijsko elektronsko ročno zavoro, v vseh ostalih je bila vgrajena klasična ročna zavora (pri Joggerju ponovno del paketa Voznik, ki ga nismo upoštevali zaradi cene).  Vsi z izjemo Corolle so imeli nameščena tipala, večina zadaj, Polo in Ibiza pa tudi spredaj. Parkirne kamere ni bilo v C3 Aircross, Joggerju, ZS, 2008, Ibizi in Fabii, v ostalih pa vgrajene kamere povečini razočarajo (večina ločljivosti HD). Kamera v Polu je  poklopna, zato ostane dlje časa čista. Pri izvedbi luči je polni LED očitno postal norma tudi v tem cenovnem segmentu. Corolla je z vstopnim paketom Terra edina s prednjimi halogenkami, pri Joggerju je halogenski dolgi snop. Zadnje luči še vedno svetijo s halogenskimi žarnicami pri Corolli in Ibizi.

Pred voznikom smo v šestih avtomobilih našli povsem digitalne merilnike, C3 Aircross, Jogger, 2008 in Fabia pa so imeli kombinirane. Sredinski zasloni so na papirju dimenzij od 7″ (Clio in C3 Aircross) do dobrih 10,25″ (Bayon). Med njimi je pester razpon kakovosti grafike, še bolj glede uporabnosti. Poizvajalci posvečajo premalo pozornosti enostavnosti uporabe, nekatere uporabne funkcije so skrite v drugem ali še globjem nivoju menijev. Očitno se ne zavedajo, da več funkcij in možnosti nastavitev še ne prinaša prijazne uporabniške izkušnje. Slovensko ne znajo sistemi v Corolli, ZS in C3 Aircross.

Za povezovanje in polnjenje pametnega telefona se vidno poslavlja standard USB-A, številčno pa smo v potniški kabini našli od enega do štiri priklope. Poskus povezave telefona s kablom je pogosto prinesel razočaranje, še posebej pri operacijskem sistemu Android. Velikokrat je bilo treba ponavljati operacijo ali pa telefona sistemi sploh niso zaznali. Nekateri avtomobili imajo nastavitve glede povezljivosti telefonov preveč skrite v menijih. Prepričljivo najboljše so se tu odrezali predstavniki skupine Volkswagen. Vse pogostejše v avtomobilih najdemo tudi brezžično zrcaljenje, smo pa med uporabo večkrat imeli težave z odklapljanjem ali “zmrzovanjem” po določenem času – zagotovo to področje potrebuje dodatne izboljšave, da bo pametni telefon res brezšivno povezan s sistemi v avtomobilih. 

Prvaka sodobnih tehnologij sta postala Bayon in Fabia, a njun naskok pred Polom in Cliom ni prav velik. V gručo lahko mirne vesti prištejemo še Ibizo, ki prav tako dokazuje, da imajo lahko majhni avtomobili veliko sodobnih vsebin. Če je 2008 pristal na povprečju, pa so pri Toyoti s Corollo na tem področju nekoliko zaostali – je pa res, da smo za ta denar v primerjavo uvrstili zgolj vstopno opremo.

Trenutek resnice

Je kdo od nas pravilno napovedal najboljši model po seštevku vseh kategorij? Ne, če verjamete ali ne. So pa minimalne razlike v vrhu dober indikator, da so proizvajalci, pa tudi prodajalci avtomobilov, na trgu kar dobro uskladili ponudbo in cene. Ni jasnega vodilnega modela med deseterico, jih je pa na koncu nekaj, ki za dano ceno 20 tisoč evrov težko dohajajo konkurenco. Kar seveda ne pomeni, da niso dobra izbira, če so vaši kriteriji nekoliko drugačni od naših.

Po naših merilih se je pod črto najbolje odrezala Seat Ibiza z minimalno prednostjo pred Volkswagnom Polom in Hyundaiem Bayon. Četrto mesto je zasedla Škoda Fabia z manjšim naskokom pred limuzinsko Toyoto Corolla.

Avtomobilizem.com (Foto: PRIMA.)

*Transport, 2022 (vir: SURS)

**Raziskava je bila izvedena med 29. junijem in 8. avgustom 2023 za štiri kategorije izdelkov in storitev, sodelovalo je 31.187 slovenskih kupcev, analizirani pa so bili rezultati tistih, ki so bili intenzivno vpleteni v nakupno pot in so v zadnjih šestih mesecih opravili nakup.