Prava resnica - Seks, droge, umori ...
Seksualizacija Hollywooda ni značilnost le moderne dobe. Tam nikoli ni primanjkovalo mladih, privlačnih ljudi, ki so imeli veliko denarja ali pa so ga vsaj potrebovali.
Loterija, ki je uspeh v svetu zabavne industrije, je že od nekdaj mamila ameriško mladež, ki je od leta 1915 v velikem številu drla na zahodno obalo. Zaslepljeni od blišča so bili lahek plen za uveljavljene igralce, agente, režiserje in producente, ki so jim obljubljali velike priložnosti v zameno za njihove duše ali telesa. Tragični konci niso bili redkost – plodna tla za škandale, torej.
Hollywood je potreboval publiciteto, zato so studii ustvarjali zvezde, katerih javna podoba je bila povsem drugačna od tega, kakršni so bili v resnici. Nedolžne mladenke so se pod vplivom alkohola in droge predajale mesenim užitkom, zgledne glave družin so bili osvajalci in več kot en junak, ob katerem so se damam šibila kolena, je raje kot njih imel moške.
Zlata doba Hollywooda, torej. Posilstva, prešuštvovanje, alkoholizem, odvisnost, umor in samomor … Vsega tega v domnevno nedolžnih dneh Hollywooda ne primanjkuje. Skozi čas so se spreminjali imena in obrazi, navade in »lakota« pa ostajata.
Sledi nekaj najbolj odmevnih škandalov.
Clara Bow
Prva mednarodna zvezdnica v pravem pomenu besede in seks simbol. V 20. letih prejšnjega stoletja jo je poveličevala Louise Brooks, v 50. Marilyn Monroe, v 80. Madonna. Njene igralske sposobnosti so zasenčile škandalozne zgodbe – večinoma naj bi šlo za urbane legende, a je Clara vseeno znala vreči kakšno kost.
Leta 1930 je nekdanjo tajnico tožila zaradi poneverbe, ta pa ji je milo za drago vrnila, ko je z mediji delila zgodbe iz njenega zasebnega življenja. Clara je prvi živčni zlom doživela, ko je imela le 26 let; studio Paramount, ki je z njo bajno zaslužil, se je je leta 1931 znebil.
To je poslabšalo njeno duševno stanje, z leti pa ji je šlo le še na navzdol, dokler ni obnemogla in leta 1965 v samoti umrla.
Roscoe »Fatty« Arbuckle
Bil je zelo nadarjen komik, ki je v dobi nemega filma bil mentor samemu Charlieju Chaplinu.
Tragedija je udarila 1921, ko je bil aretiran zaradi umora. V eni od sob hotela, kjer je prebival, so priredili zabavo, na katero je prišla tudi starleta Virginia Rappe, ki pa se je med zabavo počutila slabo in potem celo umrla. Po navedbah prav v Arbucklovi hotelski sobi. Vsi udeleženci zabave so bili prepričani, da je Virginia le preveč spila ... a po obdukciji je v medije prišla drugačna zgodba. Pokojnica naj bi bila tudi spolno zlorabljena. Tako rekoč so jo pustili umreti.
Neutemeljene obtožbe so zmanjšale možnosti za pošteno sojenje, čeprav so v prid Arbucklovi nedolžnosti govorili prepričljivi dokazi. Tretja porota je le bila dovolj razumna, da ga je v vsega šestih minutah spoznala za nedolžnega. Kljub temu je bilo njegove kariere dokončno konec, saj so ga novinarji dobesedno raztrgali, in to čeprav nikoli ni bilo sploh dokazano, da bi bil česa kriv ...
Leta 1932 je le dobil priložnost zaigrati v kratki komediji, imenovani Hey, Pop. Odziv je bil tako dober, da je sledilo še pet podobnih. 30. junija 1933, le nekaj ur po tistem, ko je nehal snemati šesto in je podpisal pogodbo za snemanje celovečerca, ga je na cedilu pustilo srce, oslabljeno od razvratnega življenja in škandalov. Star je bil le 46 let.
Joan Crawford
Njeno dolgo kariero so pestili zlobni jeziki, ki so namigovali, da je na začetku svoje kariere v 20. letih prejšnjega stoletja, ko je bila v finančnih težavah, pokazala vsaj preveč gole kože, če že ne kaj »hujšega«. Rumene strani je polnila z nebrzdanimi zabavami, kjer ni primanjkovalo vodke; šušljalo se je o njenem odnosu z legendarnim Clarkom Gablom, o drugih aferah; na tapeti so bile njene zakonske zveze, od katerih je tri sklenila z geji, in njeni obsesiji z grobim seksom. Še ko je bila na vrhuncu kariere, zgodbe o njenem domnevnem prostituiranju v mladih letih niso potihnile.
Bette Davis, s katero sta bili na bojni nogi, je bila prepričana, da je svojo kariero naprej potiskala z boki, češ da je spala z vsemi zvezdniki »obeh spolov«.
V tem sicer je nekaj resnice. Večina njenih moških soigralcev se ni mogla upreti njenemu šarmu, nič bolje pa ni šlo niti Greti Garbo, Marlene Dietrcih, Barbari Stanwyck in pozneje Marilyn Monroe. Nekateri pravijo, da je poskušala v posteljo spraviti celo Davisovo, a neuspešno.
Leta 1978, leto dni po smrti Crawfordove, je njena posvojenka Christiana Crawford objavila knjigo, v kateri jo je naslikala kot egoistično tiranko. Ta sloves vztraja še danes.
Jean Harlow
Njena priljubljenost ni bila verodostojen odsev njenega zasebnega življenja, ki so ga zaznamovali škandali, tragedije in nenadna smrt, ko je imela le 26 let.
Rumeni tisk si je prisvojil njeno življenje: tu je samomor njenega drugega moža, producenta Paula Berna, tu so njeni odnosi z gangsterji in gole fotografije, ko je imela le 17 let, tu sta grabežljivi očim in domnevni splav otroka Williama Powlla. Bila je prva igralka, katere podoba je krasila naslovnico revije Life, in sicer maja 1937. Zaradi njene vloge v filmu Red-Headed Woman so hollywoodski cenzorji odločili, da prešuštvovanje ne sme biti nekaznovano.
Zaradi Bernove impotence je imela afero s Clarkom Gablom. Bern se je dva meseca po poroki ustrelil, zgodba pa je kljub prizadevanju studia MGM, da bi jo pometli pod preprogo, preplavila svet zabavne industrije. Časopisi so nekaj časa celo špekulirali, da je imela prste vmes pri soprogovi smrti. Na koncu se je le prebila mimo čeri slabe publicitete, potem ko je privolila v predlog studia, da se poroči z direktorjem fotografije Haroldom Rossonom.
Sčasoma se je zaljubila v Powlla, a sveže ločeni zvezdnik ni bil pripravljen znova skočiti v zakonski jarem. Pet let po moževi smrti je zaradi odpovedi ledvic nenadoma umrla.
Lana Turner
Kljub njenim igralskim sposobnostim je bilo največ pozornosti deležno njeno zasebno življenje – poročena je bila osemkrat, težave ji je delal alkohol. Leta 1958 se je znašla na naslovnicah, ko je njena takrat najstniška hčerka Cherly do smrti zabodla materinega nasilnega partnerja Johnnyja Stompanata.
Ta je na Turnerjevo večkrat položil svojo roko, nikoli pa ji ga ni uspelo prepričati, da bi šla narazen.
Šušljalo se je, da ga je pokončala kar sama, a da je krivdo na svoja pleča prevzela hčerka, ki bi se ji zaradi mladoletnosti na sodišču pisalo bolje. Cherly je danes sicer uspešna poslovna ženska.
Kariera Lane Turner je znova zaživela tistega usodnega leta. Poslovila se je leta 1995, spoštovana in častitljiva.
Thomas Ince
Danes bolj kot ne pozabljeni Thomas Ince je bil ambiciozen producent in režiser ter eden od pionirjev nemega filma, ki je leta 1915 pomagal ustanoviti podjetje Culver City Studios. Preminil je 15. novembra 1924, domnevno zaradi odpovedi srca, a okoliščine bi le težko bile bolj skrivnostne. Umrl je namreč med svojo rojstnodnevno zabavo na jahti Oneida, ki je pripadala časopisnemu magnatu Williamu Hearstu.
Vpleteni so Charlie Chaplin, igralka Marion Davies, ki je bila Hearstova ljubica, ter novinarka Louella Parsons. Ince in Hearst sta bila sredi poslovnih pogajanj, Chaplina pa naj bi zanimala Daviesova, zato atmosfera na jahti ni bila najbolj sproščena. Prohibicija je bila v polnem zamahu, a na krovu vseeno ni primanjkovalo alkohola.
Hollywoodska legenda pravi, da naj bi Hearst Inceja v glavo ustrelil po pomoti, saj naj bi ciljal Chaplina, potem ko naj bi ga na jahti zalotil z Daviesovo. Njeni kriki naj bi prebudili slavljenca, ki naj bi nemudoma posredoval – med prerivanjem naj bi se sprožila pištola in ga pokončala.
Tajnica Daviesove Abigail Kinsolving je po drugi strani trdila, da jo je Ince tisti vikend na jahti posilil. Kinsolvingova je nekaj mesecev pozneje res povila otroka, nato pa v bližini Hearstovega ranča umrla v prometni nesreči. Našla sta jo njegova telesna stražarja, z njo pa tudi poslovilno pismo. Njeno hčerko so poslali v sirotišnico, katere mecenka je bila prav Daviesova.
Chaplin je vedno zanikal, da je bil na jahti. Poročila so kot vzrok smrti navajala akutne prebavne motnje, a govoric, da je Ince bil žrtev »umazane igre«, niso utišala. Dejstvo, da je bilo njegovo truplo upepeljeno brez obdukcije, tudi ni pomagalo.
