Poročilo o stanju v BiH

Je vojna na Balkanu neizogibna?

M.M.
2. 11. 2021, 11.39
Posodobljeno: 2. 11. 2021, 12.01
Deli članek:

Visoki predstavnik za izvajanje mirovnega sporazuma v Bosni in Hercegovini, Christian Schmidt, je v svojem poročilu opozoril na resno grožnjo miru v državi.

Profimedia
Vojaki ZN med vojno v BiH.

Visoki predstavnik za izvajanje mirovnega sporazuma v Bosni in Hercegovini, Christian Schmidt, bo svoje 60. poročilo v sredo predstavil generalnemu sekretarju Združenih narodov Antoniu Guterresu.

V skladu s poročilom se Bosna in Hercegovina sooča z največjo eksistencialno grožnjo v povojnem obdobju. Največja stranka v entiteti Republika Srbska, Zveza neodvisnih socialnih demokratov (SNSD), ki jo vodi član predsedstva BiH Milorad Dodik, ne ogroža le miru in stabilnosti države in regije, vendar - če se nanje ne odzove mednarodna skupnost - lahko privede do razveljavitve samega mirovnega sporazuma.

Poteza, ki bi državo vrnila 15 let nazaj

Na vrhuncu številnih letošnjih kriz je gospod Dodik – de facto vodja RS, čeprav ima entiteta izvoljenega predsednika – napovedal pripravo nove ustave RS in zavrnitev vseh "nezakonito vsiljenih odločitev in zakonov visokih predstavnikov".

Po napovedanih načrtih bi to pomenilo umik pripadnikov Oboroženih sil BiH (OSBiH) s prebivališčem v RS. Poteza, ki bi koledar vrnila 15 let nazaj ne le na področju obrambne reforme, ampak tudi v smislu krepitve zaupanja in varnosti. To bi pomenilo tudi umik subjektov iz Državne uprave za posredno obdavčitev, Državne agencije za preiskovanje in zaščito (SIPA) in Obveščevalno-varnostne agencije (OSA), ter ukrepe za preprečevanje delovanja teh institucij v RS. Gospod Dodik podvig imenuje vrnitev k "izvirnemu Daytonu", kar je politično nekorektno ime, ki temelji na napačnih interpretacijah ustave BiH. V praksi je cilj te politike razveljaviti številne težko pridobljene reforme v zadnjih 26 letih, ne da bi se strogo držali črk mirovnega sporazuma, temveč da bi se vrnili v čas pred izvajanjem daytonskega sporazuma. Skratka, gospod Dodik želi RS umakniti iz ustavne ureditve.

To je enako odcepitvi brez razglasitve. Enostranski umik katerega koli subjekta iz uveljavljenih državnih institucij, ki v sedanjem ustavnem okviru pravno ni mogoč, bi privedel do propada teh institucij in na koncu spodkopal sposobnost države za delovanje in izvajanje svojih ustavnih obveznosti. Tik pred zaključkom tega poročila je gospod Dodik razkril svoj cilj neodvisne RS "znotraj daytonske BiH".

Nevarna pot za BiH

Kot ugotavljajo opozicijske stranke v RS, je to nevarna pot ne le za BiH, ampak tudi za RS, saj entiteti pravno obstajata le na podlagi ustave BiH in se nimajo pravice odcepiti od BiH.

Državne institucije so paralizirane od julija, ko je Milorad Dodik v dogovoru z opozicijskimi strankami RS napovedal umik predstavnikov RS iz procesa institucionalnega odločanja, menda kot odgovor na odločitev Schmidtovega predhodnika. Valentin Inzko je napovedal spremembe Kazenskega zakonika BiH, ki bodo kriminalizirale genocid in zanikanje vojnih zločinov ter poveličevanje vojnih zločincev. Dodik je zahteval razveljavitev te odločbe.

Čeprav je Dodik pred kratkim dejal, da njegova dejanja niso usmerjena v spodbujanje konfliktov, je opozoril, da bo vsak poskus posredovanja državnih pravosodnih ali organov pregona sprejet s silo, in dodal, da bo, če bi posredoval Nato, entiteta RS zaprosila za pomoč od neimenovanih prijateljev, za katere trdi, da so dali zagotovila o svoji pripravljenosti v zvezi s tem.

Profimedia
Christian Schmidt med obiskom na Bledu.

Christian Schmidt kot končni tolmač Splošnega okvirnega sporazuma za mir ocenjuje, da oblasti RS že zdaj resno kršijo sporazum in so ga pripravljene še naprej kršiti, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo. ''Če bi jim to nedvomno uspelo, bi oblasti RS vzpostavile nov ustavni in pravni okvir, ki bi RS odstranil iz daytonske arhitekture, predvsem iz ustavne ureditve BiH, ki je sinonim za odcepitev. Ignoriranje ali omalovaževanje tega položaja bi lahko imelo nevarne posledice za regijo in širše."

Visoki predstavnik v BiH v svojem prvem poročilu navaja, da to ne pomeni, da je problematična samo RS. Cela tri leta od splošnih volitev 2018 ni bila imenovana nobena nova vlada federacije in vlada v mandatu 2014-2018. ostaja v veljavi, medtem ko institucije BiH popolnoma stagnirajo, pri čemer so bili zakonodajni rezultati Sveta ministrov BiH in Parlamentarne skupščine BiH najšibkejši kot v katerem koli prejšnjem mandatu. Tudi dogovor o prepotrebnih volilnih reformah ostaja nedosegljiv.