Lady Di, šestdeset let

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 2. julij 2021 / 23:58

Če bi še živela, bi slovita britanska princesa Diana v teh dneh praznovala svojo šestdesetletnico. Sicer pa ta dama, ki je postala ena najprepoznavnejših ikon druge polovice dvajsetega stoletja, v srcih ljudi in v medijih živi tudi po smrti …

Javna podoba

Diana Frances Spencer, znana tudi kot princesa Diana, lady Diana oziroma skrajšano lady Di in valižanska princesa, se je rodila 1. julija 1961 v Sandringhamu v Norfolku v Angliji; umrla je 31. avgusta 1997 v Parizu, v avtomobilski nesreči in še vedno ne povsem pojasnjenih okoliščinah. Ob tej priložnosti poudarimo samo njeno javno podobo. »Izmed članov kraljeve družine je bila Diana ena najbolj priljubljenih v zgodovini in ima s svojim zgledom še danes vpliv na načela mlajših generacij kraljeve družine. Bila je močno prisotna na svetovnem prizorišču vse od njene zaroke z valižanskim princem leta 1981 pa do smrti leta 1997. Pogosto jo označujejo za najbolj fotografirano žensko na svetu. Poznana je bila po svojem sočutju, slogu, karizmi in obsežni dobrodelni dejavnosti, kakor tudi po neuspešnem zakonu s princem Charlesom. Njen nekdanji osebni tajnik jo je opisal kot zelo organizirano in delovno osebo ter poudaril, da se njen mož ni uspel sprijazniti z izredno priljubljenostjo svoje žene, s čimer se je strinjala tudi biografinja Tina Brown. Prav tako je dejal, da je kot njegova šefica cenila trdo delo, hkrati pa je bila lahko zelo vznemirjena, če je čutila, da je žrtev nepravičnosti. Paul Burrell, ki je delal kot princesin butler, se je je spominjal kot globokega misleca, sposobnega za introspektivno analizo. Včasih so jo opisali tudi kot predano mater otrokoma, na katera je močno vplivala s svojo osebnostjo in načinom življenja. V zgodnjih letih so jo pogosto opisovali kot sramežljivo, hkrati pa tudi zelo bistro in duhovito. Ljudje, ki so imeli včasih z njo zaupne pogovore, so jo opisali kot osebo, ki jo je vodilo njeno srce, obenem pa so poudarili, da je imela močan značaj, saj je v kraljevo družino vstopila kot neizkušeno dekle z malo izobrazbe, ki pa je lahko izpolnilo pričakovanja in premagovalo težave zakonskega življenja. / Diana je bila znana po svojih srečanjih z bolnimi in umirajočimi bolniki, z revnimi in odrinjenimi ljudmi, kar ji je prineslo veliko priljubljenost. Pozornost je posvečala mislim in čustvom ljudi. V intervjuju leta 1995 je celo pokazala željo, da postane ljubljena figura med ljudmi, ko je dejala, da četudi ne bo kraljica, bi želela biti kraljica ljudskih src. Po mnenju biografinje Tine Brown je Diana lahko že z enim pogledom očarala ljudi. Njena slava se je razširila po vsem svetu in vplivala celo na premierja Tonyja Blaira, ki naj bi dejal, da je Diana pokazala narodu nov način, kako biti Britanci. Po njeni zaslugi se je kraljeva družina na moderen način posvetila dobrodelnosti, vplivala pa naj bi tudi na nekatere tradicionalne načine gospodinjstva. Eugene Robinson iz The Washington Posta je v svojem članku zapisala, da je valižanska princesa preplavila vlogo princese z vitalnostjo, aktivizmom in predvsem z glamurjem. Alice Carroll iz The New York Timesa je Diano opisala kot svež veter, ki je bil glavni razlog, da je britanska kraljeva družina postala znana v ZDA. Kljub vsem zakonskim težavam in škandalom je Diana še naprej uživala visoko stopnjo priljubljenosti v anketah, medtem ko je njen mož dobival zelo nizko podporo. Njena najvišja stopnja priljubljenosti v Združenem kraljestvu med letoma 1981 in 2012 je bila 47 odstotkov. / Diana je po besedah premierja Tonyja Blaira postala 'princesa ljudskih src' in ikonična nacionalna figura. Njena tragična smrt je sprožila neprimerljiv val žalosti in žalovanja ter krizo v kraljevi družini. Andrew Marr je izjavil, da je s svojo smrtjo oživila kulturo javnega izražanja čustev.«

Bratov povzetek

Enega najlepših besednih portretov lady Di je izrekel njen brat, grof Charles Spencer: »Diana je poosebljala sočutje, dolžnost, slog in lepoto. Po vsem svetu je postala simbol nesebične človečnosti in postala borka za pravice resnično zatiranih. Bila je zelo britansko dekle, ki je preseglo nacionalnost. V zadnjem letu je pokazala, da ne potrebuje kraljevega naziva, da bi še naprej navduševala s svojo čarobnostjo.« (Vir obeh zapisov: Wikipedija)

Plemstvo in zoologija

Še moj pripis: moram priznati, da te velikanske pozornosti, ki jo britanska kraljeva družina zbuja v domači in svetovni javnosti, ne razumem. Dobro, kraljica Eliazbeta II. je res fenomen prve vrste. Njena vnuka in Dianina sinova s soprogama in družinama pa res nista taka bisera, a jim mediji nenehno sledijo. Sam se kot filozof in republikanec prištevam k Heglovemu stališču, da »je skrivnost plemstva v zoologiji«. Dovolim si, da bolj cenim intelektualno kot zoološko aristokracijo.