Zaradi nizkocenovnih letov in sproščanja omejitev bo veliko ljudi prvomajske praznike preživelo v tujini, a se mnogi odločajo tudi za oddih v Sloveniji, predvsem na Bledu in Obali. »Za zdaj imamo še na voljo nekaj sob, a glede na trend rezervacij v zadnjem trenutku pričakujemo polno zasedenost,« pravijo v hotelu Kempinski Palace v Portorožu. Tudi v blejskem hotelu Bled Rose opažajo občutno povečanje števila turistov, kljub obnovi prostorov: »Od 1. marca do 1. junija poteka obnova zunanje podobe hotela (fasada, balkoni, vhod, parkirišče), a kljub temu delamo na polno in smo ves čas odprti. Ogromno je obiska tujih športnoreprezentančnih skupin in poslovnih dogodkov, tako domačih kot tujih, v primerjavi z lani je povečanje povpraševanja občutno.«
Vpliv pandemije skoraj neopazen
Pri turistični agenciji Kompas prvi maj označujejo za obdobje, ko turistični trg tradicionalno zaživi in dosežemo prvi vrhunec potovalne in počitniške sezone v letu: »Ljudje se radi odpravijo na krajše ali daljše počitnice, letošnje prvomajske počitnice niso izjema. Po dveletnem 'nepotovanju' zaradi pandemije in ob sproščanju ukrepov se čuti, da se ljudje želijo sprostiti, zamenjati okolje, oditi na krajše ali daljše potovanje ali na oddih v Sloveniji oziroma v tradicionalno priljubljeni Hrvaški.«
Kot pravijo v turistični agenciji Palma, za prvi maj zaznavajo tudi več povpraševanja po daljšem oddihu, od pet do osem dni. »Z veseljem lahko povemo, da so prvomajske počitnice nazaj, v polnem zamahu, večina pogojev se je sprostila oziroma so se ponekod celo izničili, naši potniki so željni novih potovalnih doživetij in raziskovanja sveta. Tradicionalno je v tem času veliko zanimanja za Slovenijo, prednjačijo terme in slovenska obala, ter seveda za Hrvaško, predvsem sosednjo Istro in Kvarner.«
Turistične bone koristimo predvsem v termah
Trenutno ostaja neuporabljenih kar četrtina vseh turističnih bonov, a kljub temu ponekod opažajo, da je zanimanja za tovrstno plačilo vse manj. »Opažamo, da se povpraševanja, povezana z unovčevanjem turističnih bonov, zmanjšujejo. Vzrok vidimo v strukturi naših hotelskih gostov, ki so hedonisti in cenijo udobje ter odlično kulinariko. Delež gostov, ki so storitve plačali z boni, je pri nas ta čas manjši kot leto prej. To povezujemo z dejstvom, da so agencije ponujale izjemno mikavne turistične aranžmaje v tujini, ki so jih Slovenci kot narod popotnikov z veseljem izkoristili ter povezali dva praznika v tedenski sprostitveni oddih,« pravijo v hotelu Bled Rose. Tudi v hotelu Kempinski občutnega zanimanja za bone ne opažajo: »V našem hotelu med prvomajskimi prazniki ne pričakujemo visokega koriščenja turističnih bonov.«
Čeprav na Bledu in Obali opažajo manj povpraševanja po unovčevanju turističnih bonov, pa je stanje nekoliko boljše v termah. V Topolšici se je v času prvomajskih praznikov dobra polovica gostov odločila nastanitev plačati s turističnimi boni. »Trenutna zasedenost hotela Vesna je okoli 70-odstotna. Pričakujemo še nekoliko večjo zasedenost, saj v zadnjem času opažamo več rezervacij v zadnjem trenutku, ko gostje nastanitev rezervirajo dan pred prihodom ali celo na dan prihoda. Vnaprej zato težko natanko napovemo, koliko naših gostov se bo še odločilo plačati s turističnimi boni, lahko pa ta delež ocenimo na okoli 60 odstotkov, saj veliko naših gostov za plačilo nastanitve vsaj delno uporabi bone, ki so jim še ostali,« pravijo v Termah Topolšica. Gostje, ki se torej odločijo nastanitev plačati z boni, večinoma uporabijo zgolj del teh, ki so še ostali. Na odločitev, kje v Sloveniji bodo porabili še zadnjih nekaj evrov, ki so jim ostali, pa zagotovo vpliva tudi cena same nastanitve.
Cene nekoliko višje tudi zaradi hrane in energentov
V zadnjih mesecih gostje namreč zaznavajo dvig cen nastanitev, v hotelu Kempinski Palace Portorož pa poudarjajo, da se »cene spreminjajo glede na številne dejavnike: zasedenost, obdobje sezone, dogajanje v destinaciji in podobno. Prav tako so odvisne od obratovalnih stroškov, ki so se v zadnjem času močno povišali.« Tudi v Termah Topolšica pravijo, da je do rahlega dviga cen po epidemiji prišlo predvsem na račun dviga cen splošnih storitev: »Po koncu epidemije so se cene nastanitev nekoliko zvišale. K temu je pripomoglo predvsem splošno zvišanje stroškov dobrin, med katere spadajo energenti, hrana in podobno.« Na ceno nastanitve torej ne vpliva zgolj ponudnik nastanitve, temveč se ti prilagajajo aktualnim razmeram na trgu. Kriza v energetski in prehrambni industriji je tako neposredno vplivala tudi na slovenski turizem.
