Torek, 2. 4. 2024, 12.18
3 tedne, 6 dni
Ni bila prvoaprilska: mislili so smrtno resno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,08
Gmail ima po zadnjih javno dostopnih podatkih približno 1,8 milijarde aktivnih uporabnikov, kar je skoraj četrtina svetovnega prebivalstva.
2. april je predvsem v medijih tradicionalno namenjen razčiščevanju morebitnih spregledanih ali nerazumljenih prvoaprilskih šal, toda na današnji dan pred dvajsetimi leti je marsikdo zaman čakal pojasnila, da je bila šala, ki si jo je dan prej domnevno privoščil računalniški velikan Google, res zgolj to. E-poštni predal Gmail, za katerega so mnogi verjeli, da je bil le še ena od Googlovih klasičnih prvoaprilskih potegavščin, je namreč še vedno deloval.
Google, ki ima med tehnološkimi megakorporacijami tako rekoč edini sloves šaljivca, ki zna dobro izkoristiti 1. april, t. i. dan norcev, je ob tej priložnosti od leta 2000 pa do leta 2019 pripravil okrog sto različnih šal, tradicijo pa nato (začasno) ukinil v znak spoštovanja do žrtev pandemije bolezni covid-19, katere začetki so sovpadali s 1. aprilom leta 2020.
Google je ob 1. aprilu najpogosteje oznanjal domnevne nove funkcije iskalnika Google in "razkrival" nove neverjetne tehnologije. Nekatere Googlove prvoaprilske potegavščine so bile bolj, nekatere manj posrečene, toda bolj ali manj vsem je bilo skupno to, da so jih uporabniki do naslednjega prvega aprila že pozabili. Toda ene niso nikoli.
Na dan norcev pred natanko dvajsetimi leti je Google namreč napovedal, da bo zagnal svojo lastno e-pošto: Google Mail oziroma Gmail. Ker je podjetje lansiranje lastnega e-poštnega predala napovedalo v šaljivem tonu in še na 1. april, so bili tako rekoč vsi uporabniki do oznanila izredno skeptični.
Gmail se je ob Googlovi prvoaprilski napovedi pred dvema desetletjema marsikomu zdel kot popolna prevara. Ponujal je namreč funkcije, ki so daleč presegale takratno ponudbo brezplačne e-pošte.
To je bilo zelo preprosto razumeti ne le zaradi izbire besed in datuma, temveč tudi zato, ker je imel napovedani Gmail lastnosti, ki so se tisti čas zdele skorajda znanstvena fantastika.
Da bi spletna pošta v času, ko je priljubljeni Hotmail ponujal dva megabajta prostora za shranjevanje sporočil, Yahoo! Mail pa štiri megabajte, uporabniku ponudila cel gigabajt (1.024 megabajtov) prostora, je bilo slišati preprosto neverjetno.
Skeptiki so se namrščili tudi ob podatku, da bodo registracije za Gmail potekale po principu povabil, prav tako pa v času, ko je bil Google pravzaprav le spletni iskalnik in ne celoten ekosistem storitev in aplikacij kot danes, nihče ni pričakoval, da ima podjetje sploh dovolj zmogljivosti oziroma kapacitet za uvedbo tako prostornega e-poštnega predala, ki bo deloval brez težav.
Google je decembra lani začel odstranjevati starejše uporabniške račune in vse, ki so bili neaktivni več kot dve leti, kar pomeni, da so uporabniki, ki se v svoje stare poštne predale niso prijavili že nekaj časa, lahko izgubili vsa svoja (starejša) sporočila in druge vsebine.
Pa vendar v prihodnjih mesecih hitro rastoče število uporabnikov nikoli ni prejelo sporočila, da bo eksperimenta zdaj konec, ker je vendarle šlo za prvoaprilsko šalo.
Pri Googlu so 1. aprila 2004 vendarle malce preveč ambiciozno ocenili, da uporabnikom v poštnem predalu Gmail nikoli ne bo zmanjkalo prostora za sporočila. Leta 2005 so število gigabajtov v Gmailu podvojili, in sicer z enega na dva, zdaj pa si Gmail prostor v Googlovem oblaku deli še z drugimi storitvami, kot je shramba za fotografije Google Foto, ki lahko 15 brezplačnih gigabajtov, kolikor jih danes ob odprtju računa ponuja Google, zapolnijo zelo hitro.
Pri Googlu podobno kot pred 20 leti danes vztrajajo, da je 15 gigabajtov brezplačnega prostora dovolj za veliko večino uporabnikov.
Več odmevnih prvoaprilskih šal iz sveta tehnologije in znanosti:
Instantna barvna televizija: Leta 1962 je švedska medijska hiša SVT, ki je tisti čas upravljala edini televizijski program v državi, gledalcem prek domnevnega strokovnjaka Kjella Stenssona sporočila, da lahko svoje črno-bele televizijske sprejemnike spremenijo v barvne. Stensson je prikazal postopek – prek zaslona je navlekel najlonske nogavice. Gre za najbolj znano švedsko prvoaprilsko šalo.
Kremvax: Uporabniki useneta (prednika interneta, kot ga poznamo danes) so leta 1984 dobili sporočilo, da se bo spletišču pridružila Sovjetska zveza. Ker so bili odnosi med Zahodom in Vzhodom zaradi morda največjega incidenta v hladni vojni po kubanski raketni krizi, simulacije Natovega jedrskega napada, tisti čas napeti kot struna, so številni omreženi Američani novico sprejeli kot grožnjo, ogromno se jih je celo odreklo usenetu. Kremvax velja za prvo pravo internetno potegavščino.
Traduktor: Preprosto, a zaradi navidezne priročnosti zelo prepričljivo – grof Otto Von Glutz je 1. aprila 1984 predstavil napravo traduktor, ki naj bi bila zmožna samodejnega takojšnjega prevajanja flamščine (nizozemščine, ki jo govorijo nekateri Belgijci) v francoščino in obratno, s čimer bi na območju Beneluksa odstranila prenekatero jezikovno oviro. Najbrž ni treba posebej omenjati, da je bilo naročil za izmišljen izum ogromno.
Popivanje med uporabo interneta je prepovedano: John C. Dvorak, ameriški tehnološki novinar in nečak Augusta Dvoraka, ki je izumil Dvorakovo tipkovnico, eno od redkih alternativ sistemu QWERTY, je leta 1994 v prispevku za aprilsko izdajo uveljavljene revije PC/Computing poročal o zakonu, s katerim je ameriški kongres prepovedal uživanje alkohola med uporabo interneta in spletno razpravljanje o seksualnih temah. Vsakega kršitelja naj bi na domu nemudoma obiskali agenti FBI.
Internetno spomladansko čiščenje: Med uporabniki svetovnega spleta je marca 1997 zaokrožilo obvestilo, da bo dostop do interneta med 31. marcem in 2. aprilom onemogočen zaradi spomladanskega čiščenja, med katerim naj bi pet "izjemno zmogljivih japonskih internetnih robotov" z medmrežja odstranilo "smeti", kot so neaktivne povezave in nerabljeni e-poštni naslovi. Šalo številni pripisujejo bostonskemu tehnološkemu inštitutu MIT.
Sprememba vrednosti števila pi: Ena matematična – mediji v ameriški zvezni državi Alabama so aprila 1998 poročali, da se je senat odločil za spremembo konstante pi. Število 3,14159 naj bi bilo namreč preveč zapleteno, zato so ga nadomestili s preprostejšim 3,0, zamenjavo pa so argumentirali z dejstvom, da je "3,0 veliko bolj religiozna številka". Potegavščina je bila razkrita šele po tem, ko je prek telefona protestiralo na stotine razjarjenih ljubiteljev računanja.
Podjetje F/rite Air: Aprila 2000 je na stotine Nizozemcev v delnice izmišljenega podjetja F/rite Air, ki naj bi postavilo nove smernice na področju računalniške in internetne tehnologije, vložilo več kot sedem milijonov ameriških dolarjev. Nekaj vlagateljev se je pojavilo tudi po medijskem razkritju potegavščine, ime podjetja, ki naj bi ga med drugim na noge pomagala postaviti ustanovitelja Microsofta Bill Gates in Paul Allen, pa je bilo zelo očitna besedna igra (F/Rite Air – "fried air" oziroma ocvrt zrak).
Google MentalPlex: Google je leta 2000 predstavil revolucionarno novo funkcijo svojega spletnega iskalnika – branje misli. Uporabnik je moral strmeti v modro-rdečo spiralo na zaslonu in razmišljati o izbranih ključnih besedah, zgodilo pa se seveda ni nič. Klik na barvit krog je razkril potegavščino – pri Googlu najbrž niso želeli, da bi si ljudje predolgo kvarili oči.
Mobilni telefon za levičarje: Ameriški telekomunikacijski operater Virgin Mobile je 1. aprila 2004 ponudbi domnevno dodal telefon Sony Ericsson LH-Z200 z zrcaljeno tipkovnico za "učinkovitejšo uporabo v levi roki". Nasedlo je nekaj velikih imen tehnološke medijske sfere.
iShave in iRon: Applov predvajalnik glasbe iPod je bil tarča dveh izvirnih prvoaprilskih potegavščin – nemško podjetje Application Systems Heidelberg je leta 2004 predstavilo oster nastavek, ki je iPod spremenil v brivnik, prodajalna Gear4 pa je dve leti pozneje lansirala še likalnik iRon, na katerega je bilo mogoče zasidrati iPod in med likanjem poslušati glasbo.
Guardianova selitev na Twitter: Znana britanska medijska hiša Guardian Media Group je 1. aprila 2009 šokirala z novico, da bo časopis The Guardian postal prvi medij, ki bo vse novice objavljal izključno na Twitterju (danes družbenem omrežju X). Bralcem so sporočili tudi, da bodo v tvite pretvorili prav vse članke iz takrat 188-letne zgodovine izdajanja časopisa.
Skype for String: Ponudnik internetne telefonije Skype je leta 2012 oznanil izdajo preizkusne različice storitve Skype for String, s katero bi bilo mogoče komunicirati ne le brez internetne povezave, temveč celo brez računalnika ali mobilnega telefona. Vse, kar je za klic potreboval uporabnik eksperimentalne novosti, sta bila dva plastična kozarca in vrvica.
Gmail Motion in Google Nose: Leta 2011 so pri Googlu elektronski pošti Gmail dodali način Motion, ki je s pomočjo spletne kamere omogočal vnašanje besedila z ročnimi potezami. Brezupno spakovanje in mahanje so leta 2013 nadgradili z "revolucionarno" prvino Nose – rezultate internetnega iskanja z Googlom naj bi uporabniki lahko zavohali. V Googlovi "bazi arom" naj bi bilo več kot 15 milijonov vonjav, osebam pred zaslonom pa naj bi jih posredovali s fotoni, oplemeniteni z vonjem. Privlečeno za lase, a nosove so na računalnike in mobilne telefone prilepili številni.
