REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Civilizirano barbarstvo EU in ZDA: Kar tretjina svetovnega gospodarstva in četrtina držav sveta predmet sankcij

Civilizirano barbarstvo EU in ZDA: Kar tretjina svetovnega gospodarstva in četrtina držav sveta predmet sankcijZdaj vemo, kako se je nova vlada odzvala na politiko sankcij EU... s podporo. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V zadnjih letih skoraj ne mine dan, da ne bi slišali za uvedbo takšnih ali drugačnih sankcij priti določenim državam.

Javnost se na ta način prepričuje, da gre za nekaj povsem običajnega, celo za nujne postopke, ki jih je potrebno sprejemati zaradi vzdrževanja mednarodnega »reda«.

Pri tem pa se pozablja na to, kakšne so posledice teh sankcij.

Praviloma so nediskriminatorne, pogosto namenoma usmerjene proti civilnemu prebivalstvu, pogosto nezakonite, predvsem pa izjemno škodljive – predvsem za tarče teh sankcij, pa tudi tiste, ki jih uvajajo, to pa so praviloma bogate države Zahoda.

Center za ekonomske in politične raziskave (CEPR) je nedavno objavil študijo o posledicah gospodarskih sankcij.

Študija je pravzaprav primerjalna študija 32 študij, ki so analizirale različne vidike mednarodnih ekonomskih sankcij.

Rezultati so osupljivi, analiza pa ocenjuje, da se sankcije danes uporabljajo »preširoko.«

Skoraj nikoli tudi ne služijo svojemu domnevnemu prvotnemu namenu in ne dosežejo svojih ciljev.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Bolj prizadenejo revne kot domnevno ciljane voditelje te ali one države.

Po drugi strani pa imajo katastrofalne posledice za ves svet in škodijo napredku vseh.

Pri tem je še posebej opazno, da pri uvajanju sankcij prednjačijo zahodne države.

V zadnjih šestih desetletjih so zahodne sile in mednarodne organizacije znatno povečale uporabo gospodarskih sankcij.

Manj kot 4 odstotke držav so bile podvržene sankcijam, ki so jih uvedle Združene države, Evropska unija ali Združeni narodi v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja; danes je ta delež narasel na 27 odstotkov.

Velikosti so podobne, če upoštevamo njihov vpliv na svetovno gospodarstvo: delež svetovnega BDP-ja, proizvedenega v sankcioniranih državah, se je v istem obdobju povečal z manj kot 4 odstotkov na 29 odstotkov.

Z drugimi besedami, več kot ena četrtina držav in skoraj tretjina svetovnega gospodarstva je zdaj predmet sankcij OZN ali zahodnih držav.

Pri tem je potrebno vedeti, da so po mednarodnem pravu pravno veljavne le sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov.

Sankcije ZDA ali EU po mednarodnem pravu veljajo za nezakonito uporabo državnih instrumentov.

Saknkcije proti Rusiji, kot jih vidi Song Chen iz China Daily
Sankcije proti Rusiji, kot jih vidi Song Chen iz China Daily. Vir: Posnetek zaslona

ZDA nenehno uporabljajo sankcije, da bi prisilile države, naj izpolnijo njihove zahteve.

Do nedavne vojne v Ukrajini je EU uporabljala sankcije predvsem zato, da bi »nekaj naredila«, ker ji je zmanjkalo idej ali diplomatskih sposobnosti za iskanje drugačnih rešitev.

V sankcijah pa v zadnjem času, predvsem proti Rusiji prednjači EU.

A ob tem se je izkazalo, da nedavne sankcije proti Rusiji veliko manj prizadenejo Ruse, kot pa ljudi, ki živijo v Evropski uniji.

Celo sankcije VS OZN bi se morale uporabljati le redko in zelo ozko ciljno.

Sankcije so katastrofalna napaka voditeljev EU, da so preventivno privolili v sankcije, za katere se je prizadeval Washington.

Obratne posledice očitno niso bile pričakovane.

Glede vloge sankcij je sicer mogoče zavzeti različna stališča.

Ena smer razmišljanja jih obravnava kot kolektivno kaznovanje civilistov in s tem kot kršitev mednarodnega prava, podobno uporabi obleganja z namenom izčrpavanja civilnega prebivalstva, ki trenutno velja za vojni zločin.

Drugi trdijo, da so samo dobro usmerjene sankcije, ki so ustrezno zasnovane za zaščito ranljivih skupin prebivalstva takšne, ki bi jih bi morala uporabljati mednarodna skupnost.

Nekateri pa sankcije vidijo celo kot nujno »kolateralno škodo« naloženo ciljni populaciji zaradi doseganja ciljev.

Joe Biden nadaljuje s Trumpovo politiko, ko gre za Huawei
Joe Biden nadaljuje s Trumpovo politiko, ko gre za Huawei. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Žal so s sankcijami najpogosteje oškodovane, v nekaterih primerih tudi življenjsko ogrožene cele populacije, ki so brez glasu pri odločitvah o njihovi uvedbi.

Leta 2014 je Svet Združenih narodov za človekove pravice sprejel resolucijo, ki navaja, da je »globoko vznemirjen zaradi negativnega vpliva enostranskih prisilnih ukrepov« in »zaskrbljen zaradi nesorazmernih in nediskriminatornih človeških stroškov enostranskih sankcij in njihovih negativnih posledic za civilno prebivalstvo.«

Kljub temu se zdi jasno, da so nekatere gospodarske in humanitarne posledice sankcij usmerjene naravnost zoper prebivalstvo celotnih držav, ne pa njihove voditelje.

V številnih svetovnih medijih je mogoče prebirati žalostinke o tem, kako se v vojnah oblegajo mesta in kako trpi civilno prebivalstvo. Da zahodne države s svojimi sankcijami poskušajo izstradati celotna prebivalstva držav, ki jih označijo za sovražne pa se istim medijem zdi povsem sprejemljivo.

To dokazuje na primer izjava britanske vlade po zamrznitvi premoženja Ruske centralne banke februarja 2022, ko so zapisali, da bodo te »sankcije uničile rusko gospodarstvo.«

Februarja 2019 je tedanji državni sekretar Mike Pompeo glede posledic sankcij zoper Iran izjavil: »Stvari so veliko slabše za iransko ljudstvo in prepričani smo, da bo to vodilo iransko ljudstvo, da se dvigne in spremeni obnašanje režima.«

Pompeo je dal podobne izjave o ameriških sankcijah v Venezueli.

Z drugega zornega kota pa je predsednik Odbora za finance ZDA, kongresnik Jim McGovern maja 2021 pisal predsedniku Bidnu in ga prosil, naj »odpravi vse sekundarne in sektorske sankcije, ki jih je Venezueli uvedla Trumpova administracija.«

McGovern je v pismu zapisal, da je »… vpliv sektorskih in sekundarnih sankcij nediskriminatoren, in to namerno. Čeprav ameriški uradniki redno trdijo, da so sankcije usmerjene proti vladi in ne proti ljudem, je bistvo kampanje 'največjega pritiska' povečati ekonomski strošek za Venezuelo ... Gospodarska bolečina je sredstvo, s katerim naj bi sankcije delovale... a niso venezuelski uradniki tisti, ki trpijo stroške. To je venezuelsko ljudstvo. Verodostojni viri dosledno ugotavljajo, da so sankcije poslabšale humanitarno krizo v državi.«

Ko je skoraj ena tretjina svetovnega gospodarstva pod sankcijami, tudi drugi dve tretjini izgubljata.

Roke proč od Venezuele - koncert v podporo Venezueli    Vir:Pixsell
Roke proč od Venezuele - koncert v podporo Venezueli. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zato bi bilo smiselno, da bi vsi odpravili vse sankcije, ki jih niso dovolile OZN.

Celo sankcije VS OZN bi se morale uporabljati le redko in zelo ozko ciljno.

A v številnih svetovnih medijih je mogoče prebirati žalostinke o tem, kako se v vojnah oblegajo mesta in kako trpi civilno prebivalstvo.

Da zahodne države s svojimi sankcijami poskušajo izstradati celotna prebivalstva držav, ki jih označijo za sovražne pa se istim medijem zdi povsem sprejemljivo.

Znan je primer nekdanje ameriške zunanje ministrice Madleine Albright, ki je dejala, da je smrt milijonov iraških otrok zaradi sankcij »cena, ki jo je bilo vredno plačati« zaradi poskusa spremembe režima v Iraku.

Sankcije, ki prizadenejo celotno gospodarstvo države, so nečloveške in bi jih bilo treba prepovedati, ne pa v njih sodelovati in jih opravičevati – kot to počne tudi EU.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek