Ni veliko krajev v Evropi, kjer se lahko v morju kopamo tudi pozimi. Odločitev je zato hitro padla; kupili smo ugodno letalsko vozovnico z zagrebškega letališča do mesta Pafos na grškem delu Cipra (povratna karta brez dodatne prtljage je stala 60 evrov) in se decembra odšli nastavljat sončnim žarkom.
Vsaj tako smo optimistično mislili pred odhodom. Napoved je kazala prijetnih 20 °C in po nekajmesečnem jesensko-zimskem turobnem vremenu v slovenski prestolnici se je to zdelo kot pravi balzam za dušo. Ciper ima tudi sicer eno najtoplejših podnebnih razmer v sredozemskem delu Evropske unije, saj tam povprečna letna temperatura na obali znaša okoli 24 °C čez dan in 14 °C ponoči.
"Vremenska pravljica" tisti dan ni trajala dolgo. Za dobrodošlico nas je v centru mesta pričakal močan naliv. Ta čas smo se zato odločili prevedriti v eni izmed kavaren v starem delu mesta s pogledom na morje. Tam smo lahko s kavo v roki prvič v življenju sredi morja opazovali vrtinčast oblak, ki je na srečo ostal na varnostni razdalji.
Pod kavarno smo opazili tudi dobro ohranjeno javno kopališče oziroma hamam še iz časa otomanskega obdobja, ki je danes del UNESCO-ve svetovne dediščine. V uporabi je bilo vse do leta 1950, leta 2015 pa popolnoma restavrirano.
To pa še zdaleč ni bila edina arheološka znamenitost v mestu na jugovzhodu otoka. Ravno nasprotno: mesto je polno raznovrstnih zgodovinskih najdb iz različnih obdobij. Te nakazujejo, da so otok prvič naselili že v kameni dobi pred približno 11.000 leti. Svoj grški značaj pa je prejel po naselitvi Mikencev v času med 13. in 11. stoletjem pr. n. št.
Ciper je postal Ustavna republika Ciper, ki obsega skoraj celotno ozemlje otoka, vendar pa pod njen nadzor spadata samo njegovi južni tretjini. Severni del otoka je leta 1974 namreč zasedla Turčija in tam ustanovila Turško republiko Severni Ciper, ki pa je, razen Turčije, ne priznava nobena druga država. Prizadevanja za ponovno združitev otoka so bila do sedaj neuspešna.
Kasneje se je izmenjalo več vladarjev in ljudstev. Kljub tuji vladavini je Ciper vseskozi uspel ohranjati grški jezik, kulturno dediščino in identiteto. Ključen trenutek v njegovi zgodovini se je zgodil med letoma 1955 in 1959, ko so Ciprčani bojevali osvobodilni boj proti Združenem kraljestvu in leta 1960 dosegli tudi svojo neodvisnost, na kar so izjemno ponosni.
Prav tako so kot narod zelo odprti in prijazni ter venomer pripravljeni priskočiti na pomoč, kar smo ugotovili tudi sami. Bržkone k temu pripomore (stalno) lepo in toplo vreme, ki vpliva na dobro počutje prebivalcev. Morda pa lahko to povežemo s tem, da se v bližini nahaja mitično rojstno mesto boginje Afrodite, Stari Pafos pa je v starodavnem svetu postal najbolj znano in pomembno mesto za čaščenje te grške boginje. Ljubezen je tako na otoku čutiti že v zraku.
Že v mestu Pafos lahko najdemo več različnih arheoloških najdb, vrednih našega obiska, s katerim si lahko popestrimo čas. Med raziskovanjem mesta si lahko privoščimo tudi kakšno sadje, ki raste na tamkajšnjih drevesih in grmih. Subtropsko podnebje omogoča, da tam med drugim uspevajo tudi lubenice, granatna jabolka, avokado in pitaje.
Ena izmed znamenitosti, ki jih obiskovalci v Pafosu zagotovo morajo obiskati, je arheološki park Kato Pafos. Ta zajema večji del pomembnega starogrškega in rimskega mesta in je še vedno v fazi izkopavanj.
V mestu je prav tako veliko katakomb, ki izvirajo še iz zgodnjega krščanskega obdobja. Najbolj znana je cerkev sv. Salomona, ki je bila prvotno krščanska katakomba.
Krajšega izleta na Ciper ne bi morali skleniti bolje kot z obiskom Afroditine skale (grško Petra tou Rominou). Do tam smo se iz mesta odpeljali z avtobusom (cena ene vožnje stane 1,5 evra). Legenda pravi, da je Kronos svojemu očetu Uranu odrezal testise, ki so padli v vodo ob obali Cipra. Iz valov in morske pene se je rodila Afrodita, boginja lepote, strasti, plodnosti in zaščitnica zaljubljencev. Vsem, ki okoli skale preplavajo tri kroge, legenda obljublja večno mladost, lepoto in plodnost. Posebej čudovit je bil krajši vzpon na bližnji hrib, s katerega lahko turistično točko občudujete s ptičje perspektive.
