Za direktorja TEŠ so ga imenovali leta 2013, kjer je nasledil Franca Rosca, danes poslanca SDS. Oba sta bila pred imenovanjem brez izkušenj na vodilnih položajih v podjetjih, imela pa sta pravi strankarski izkaznici. Tako kot je Rosca blagoslovila druga vlada Janeza Janše, je Dermola vlada Alenke Bratušek, v kateri je sodelovala tudi stranka SD.
Kot v knjigi NepoTEŠeni piše Primož Cirman, je bila ena prvih Dermolovih odločitev na čelu TEŠ določitev nove vrednosti projekta TEŠ 6, in sicer 1,43 milijarde evrov, kar je bilo 130 milijonov več od meje, ki jo je le nekaj mesecev prej postavila vlada: »Odločitve o podražitvi Dermol zagotovo ni sprejel sam. Tudi on je bil namreč Rotnikov 'satelit'. Pošiljal mu je celo novinarska vprašanja, ki so prispela v elektrarno.«
Gre za dolgoletnega direktorja TEŠ Uroša Rotnika, ki je vseskozi užival politično zaščito SD, nenazadnje ga je po razrešitvi prav ta stranka preko mestne občine Velenje nastavila za direktorja Komunalnega podjetja Velenje. Hkrati pa je iz ozadja vodil TEŠ preko kadrov, ki jih je nastavljala velenjska SD.
Z Rotnikovim krogom je po Cirmanovih besedah na začetku zelo dobro sodeloval tudi takratni prvi mož HSE Blaž Košorok, ki je na ta položaj prišel že v času (druge) Janševe vlade in ga obdržal tudi pod Bratuškovo. Mimogrede, danes je Košorok državni sekretar ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca. Toda že proti koncu svojega mandata na vrhu HSE je začel govoriti o šaleškem lobiju kot »fantih, ki so šli malo predaleč.«
»Tako je marca 2014 moral vrh Premogovnika Velenje zapustiti Milan Medved, nekaj mesecev zatem pa je bila dokončno razkrita laž o ceni lignita. Pol leta pozneje je moral zaradi 'ugotovljenih hujših kršitev pogodbe o zaposlitvi oditi še Peter Dermol,« še piše Cirman v knjigi NepoTEŠeni.
Dermol je nato odšel za pomočnika direktorja v podjetju Plineks, leto zatem pa je postal poklicni podžupan mestne občine Velenje. Na ta položaj ga je imenoval zdaj že pokojni župan Bojan Kontič, čigar stranka SD ima večino v mestnem svetu, Dermol pa je od leta 2015 tudi vodja njene svetniške skupine.
Med drugim je tudi član upravnega odbora nogometnega kluba Rudar Velenje, kar naj bi bil tudi razlog, da je junija lani »odprl« popoldanski s.p., ki ga je 30. septembra letos zaprl. Preden je »odprl« s. p., mu je, kot pravi, dala KPK pozitivno mnenje oziroma dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki ji je skladno z zakonodajo dolžan redno poročati.
»Ne vem ne vem, ali drži, da sem 's. p. odprl nekaj dni po podpisu pogodbe za prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru', saj ne vem, kdaj je bila podpisana pogodba za prireditveni prostor in oder ter tega tudi nisem povprašal – glede na to, da moje poslovanje preko popoldanskega s. p. nima nobene povezave s prireditvenim odrom in prostorom, to po moji oceni ni niti potrebno niti smiselno,« odgovarja Dermol na očitke svojih političnih konkurentov v stranki SDS.
»V času delovanja mojega popoldanskega s. p. sem izkazal prihodke v višini 12.000 evrov, od katerih sem seveda poravnal vse davke in prispevke; popoldanski s. p. sem pred začetkom volilne kampanje zaprl zato, ker kot kandidat za župana ne morem več opravljati dejavnosti, zaradi katerih sem popoldanski s. p. odprl; če bom izvoljen za župana, bom s funkcije predsednika NK Rudar Velenje nemudoma nepreklicno odstopil.«
Nadomestne volitve velenjskega župana bodo to nedeljo, 11. oktobra, na njih se bosta z Dermolom pomerila še kandidat SDS, GAS, SLS, NSI in SMC Darko Koželj ter kandidat Dobre države in Neodvisnih Velenja Benjamin Strozak. Če župan ne bo izvoljen v prvem krogu, čaka Velenjčane 25. oktobra še drugi krog.