Danes smo priča silovitemu znanstvenemu in tehnološkemu napredku na vseh področjih obstoja. Gospodarstvo, medicina, finance, industrija in ne nazadnje tudi kmetijstvo – sodobna tehnologija je navzoča povsod in določa življenje sodobnega človeka. Napredek je osupljiv, najbolje pa ga ponazarjajo primerjave – zmogljivost pametnega telefona v vašem žepu za nekaj tisočkrat presega zmogljivost računalnika, s katerim je bila pred dobrega pol stoletja opremljena sonda Apolla 11. Kakšne negativne posledice pušča pohod digitalne dobe, je pomembno vprašanje, na katero si bomo lahko odgovorili verjetno šele čez čas. Vendar priznati si moramo, da ne glede na vse poti nazaj ni. Kmetijstvo in Slovenija v tem pogledu nista nobeni izjemi.
Tu govorimo o tako imenovanem pametnem kmetijstvu, kjer se uporablja sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) v obliki merilne opreme, tipal, brezpilotnih letal, robotike, pa tudi velikega podatkovja, interneta stvari, umetne inteligence ... Strateško pametno kmetijstvo naslavljamo z razvojnim konceptom pametnih vasi, digitalizacijo pa bomo v slovenskem kmetijstvu in živilstvu spodbujali prek strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 (SN SKP) ter načrta za okrevanje in odpornost (NOO), kjer je kar 28,3 milijona evrov namenjenih projektu e-kmetijstvo, prehrana in gozdarstvo.
Digitalna preobrazba kmetijstva in živilstva ter posledično podeželja je namreč v ospredju paradigme novega SKP, evropskega zelenega dogovora in njegove osrednje strategije od vil do vilic, ki v ospredje postavlja odporen in trajnosten prehranski vidik. Naš glavni skupni cilj na področju digitalizacije je kmetijsko gospodarstvo, ki z uvajanjem novih in inovativnih pristopov nenehno izboljšuje modele kmetovanja tako, da z manj vložki dosega večje donose, porabi manj surovin, energije in dela ter hkrati dosega boljšo kakovost in količino pridelkov.
Avtorica uvodnika je Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
