Porast oslovskega kašlja

Letos do 2. februarja je bilo pri nas potrjenih že 76 primerov oslovskega kašlja, lani v celem letu 120.

Ljubljana – Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število primerov oslovskega kašlja po letu 2021, ko so zabeležili šest primerov, znova narašča. Izrazit upad števila primerov te bolezni v letu 2021 je po njihovih navedbah povezan tudi s pandemijo covida-19 in z njo povezanimi ukrepi za preprečevanje te bolezni, ki so vplivali na omejitev kroženja drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji. Leta 2022 je bilo zabeleženih 51 primerov, lani 120, letos do 2. februarja že 76 primerov. »V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena,« so pojasnili na NIJZ.

Kot so za STA pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, sta bila med hospitaliziranimi otroki z oslovskim kašljem, ki so jih v zadnjem mesecu obravnavali na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, dva dojenčka, ki proti oslovskemu kašlju nista bila cepljena, in en otrok, ki je bil cepljen osnovno, ni pa bil cepljen ponovno.

Cepljenje je za otroke obvezno

Kljub temu so, kot pojasnjujejo na NIJZ, v pandemiji covida-19 zabeležili upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok. »Poleg oteženega izvajanja cepljenja zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja je pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja.« Medtem ko je bila med letoma 2013 in 2020 precepljenost predšolskih otrok s tretjim odmerkom cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence B (HIB) in hepatitisu B med 93,4 in 95,3 odstotka, je v letu 2021 padla na 86,4 odstotka, v letu 2022 je bila 89,2-odstotna. A je najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja prav vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti, poudarjajo na NIJZ.

Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebno ogroženi, priporočajo tudi cepljenje nosečnic, in sicer čim prej po 24. tednu nosečnosti v vsaki nosečnosti. Celjenje je v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. »Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju zaščiti otroka v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem, ki se začne v starosti treh mesecev.« Po podatkih e-registra cepljenih oseb se je v državi proti oslovskemu kašlju lani cepilo več kot tisoč nosečnic.

Zaščita po cepljenju in tudi po preboleli bolezni s časom upada. Zato na NIJZ priporočajo tudi cepljenje enkrat v odrasli dobi, ki pa je za zdaj samoplačniško.

Bolezen najbolj ogroža dojenčke

»Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki je v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri,« so pojasnili na NIJZ.