Vest o njegovi smrti je češki tiskovni agenciji ČTK potrdila tiskovna predstavnica Moravske državne knjižnice v Brnu Anna Mrazova.
V mladosti se je pridružil komunistični partiji, a so ga pozneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med in po Praški pomladi, iz nje izključili ter mu onemogočili delovanje. Postal je osovražena figura tedanje oblasti, posledično je leta 1975 odšel v Francijo, kjer je pozneje predaval na univerzah v Rennesu in Parizu. Leta 1979 so mu češke oblasti odvzele češkoslovaško državljanstvo, leto kasneje pa je postal francoski državljan. Češko državljanstvo mu je bilo vrnjeno leta 2019.
V Franciji je nekaj časa še pisal v češčini, leta 1993 pa je prešel na francoščino, a ta dela se po presoji nekaterih kritikov ne morejo kosati s tistimi, nastalimi v pisateljevem t.i. češkem obdobju. Med njegovimi najbolj znanimi romani sta še Življenje je drugje in Valček za slovo. V svojih delih je Kundera vselej z jedko ironijo in tudi kritično obravnaval socialistično družbo in se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo.
Leta 2021 mu je tedanji predsednik Slovenije Borut Pahor v sklopu delovnega obiska v Franciji podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Odlikovanje mu je podelil, ker je v odločilnem obdobju slovenskega osamosvajanja in vojne za Slovenijo v obrambo zgodovinskih in kulturnih posebnosti ter politične neodvisnosti Slovenije zastavil svojo besedo in mednarodni ugled, so tedaj sporočili iz urada predsednika.